Kardinal de Kesel: Amoris Laetitia je spremenila le ton pristopa k problemom

Svet | 15.12.2016, 16:40 Marjana Debevec

Med kardinali, ki so bili imenovani na zadnjem konzistoriju, je tudi nadškof iz Bruslja Jozef de Kesel. To sicer ni presenečenje, saj je bil Bruselj v zgodovini vedno mesto kardinalskega škrlata. Je pa pomenljivo zato, ker je bilo mesto v tem letu tarča terorističnega napada, hkrati naj bi bilo eno glavnih središč za urjenje islamskih teroristov.

Papež Frančišek je želel z imenovanjem bruseljskega nadškofa za kardinala izraziti svojo bližino belgijskim katoličanom v teh težkih časih. O tem, kaj preživljajo, je kardinal Jozef de Kesel povedal: »Ključni problem je občutek izključenosti. To doživljam v Belgiji, v Bruslju. Mnogi ljudje ne dobijo zaposlitve, med njimi so tudi migranti. Ni dela, ni izobrazbe zanje. Zato imajo občutek, da niso del družbe. Zaradi vsega tega ljudje lažje postanejo tarče fundamentalistov. Ni torej res, da se religija fundamentalizira, ampak je bolj res, da fundamentalizem v religiji najde način, da se lahko izrazi.«

De Kesel pa se s papežem Frančiškom ne strinja le o vprašanju migracij, ampak tudi na področju nauka o družini. Ko so nekateri izrazili dvom o njegovi posinodalni spodbudi Radost ljubezni, češ da odpira vrata ločenim, je nadškof iz Bruslja zatrdil: »Papež ni spremenil nauka Cerkve, ampak ton s katerim se loteva teh problemov. Prav zato ga tako zelo občudujem. Mnogi ljudje imajo občutek, da jih Cerkev obsoja, da niso več člani Cerkve in zaradi tega trpijo. Mislim, da je s spodbudo Radost ljubezni tem ljudem papež z vsem srcem dejal, da so ne glede na vse, člani Cerkve, združeni z njo. Dokument je bil zelo dobro sprejet«, je še dejal kardinal De Kesel.

Sicer pa je eden glavnih izzivov Katoliške Cerkve v Belgiji velika sekularizacija. Kar 27 odstotkov ljudi se ima za ateiste ali agnostike.