Teden Karitas: Za mnoge materinski dom edini izhod iz stiske
Sociala Petra Stopar
Letos ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinancira 30 programov, namenjenih večinoma materam, ki so bile žrtve nasilja ali kakšne druge stiske. Trenutno je na voljo približno 430 mest, od tega 160 v materinskih domovih. Ker v tem tednu podrobneje spoznavamo izkušnje uporabnikov in strokovnih delavcev Karitas, velja poudariti, da ima Karitas materinske domove na osmih lokacijah po Sloveniji. Lani je skupno v njih bivalo 173 žensk in otrok.
Letošnje geslo Tedna Karitas je »V objemu dobrote« in strokovna vodja nedavno vzpostavljenega materinskega doma Karitas v Pomurju, Vlasta Glavač, vsakodnevno vstopa v delo in življenje z izkušnjo in izkazovanjem dobrote. Delo z materami, otroki in ženskami v stiski gradi na dobrem odnosu. Želi si, da se počutijo varne in sprejete. Vsak dan znova jim nudi oporo.
»Materinski dom v Pomurju pomeni nov objem dobrote za matere, ženske in otroke v stiski. Zakaj? Nosečnice, porodnice, mamice z otroki iz Pomurja, ki so bile v stiski, iz najrazličnejših razlogov niso mogle bivati v svojem domačem okolju in so potrebovale podporo in nastanitev, niso imele enakih možnosti kot podobna skupina drugod v Sloveniji,« je dejala Glavačeva. Ženske s seboj prinašajo travme, vrata materinskega doma pa so za mnoge edina možnost. Doslej so sprejeli 18 uporabnic in 24 otrok, pravi Glavačeva in dodaja, da trenutno v njem biva 20 oseb, »a žal v zadnjem obdobju nismo imeli dovolj prostih kapacitet, da bi lahko sledili povpraševanju«.
A da ustanova, kot je ta, učinkovito deluje, je potrebno sodelovanje širše skupnosti. »Zahvaljujem se župniku Boštjanu Ošlaju, predsedniku ŠK Murska Sobota Jožetu Hozjanu ter generalnemu tajniku ŠK Murska Sobota Jožefu Kocipru. Jasno želim povedati, da so prve in najpomembnejše korake za vzpostavitev doma naredili prav oni. Njihova dobrota, odprto srce in roke za človeka v stiski zdaj omogočajo, da lahko matere, ženske in otroci doživljajo vsak dan znova objem dobrote za vrati materinskega doma,« našteva naša sogovornica.
Tudi božji služabnik Alojzij Kozar, ki je živel in deloval v Pomurju, je v svoj objem dobrote sprejemal različne ljudi, za katere je tudi napisal in sestavljal prozo in poezijo. Tako je v pesmi “Kam ne neseš, mati” pokazal na hrepenenje nerojenega otroka, da bi ga mati ohranila: “Kam nocoj me neseš, mati? Zakaj doma ne moreš spati in stopaš v črno mrzlo noč, da tvoje so roke kot led premrle, ko jih pritiskaš na telo? Saj bile včasih so kot božajoč poljub, kot da bi se razprle milostim, ki po ljubezni v naj teko.”
