64. obletnica društva Slovenska vas

Slovenci po svetu | 30.11.2016, 12:19 Matjaž Merljak

Obletnica Društva je vsakoletno vaško praznovanje, ki ima včasih zelo slovesno obliko, zlasti ob okroglih številkah, drugič pa se praznuje bolj intimno, pa zato ne manj prisrčno in prijazno.

13. novembra 2016 je bila na vrsti že 64. obletnica, odkar se praznuje v novembru pa je združena tudi z žegnanjem v cerkvi Marije Kraljice, zgrajeni s slovenskimi rokami in blagoslovljeni 15. novembra 1959, torej pred 57. leti. Simbolno sta tako povezana oba poglavitna prizadevanja vaške skupnosti: prepričano versko življenje in zavedno vrednotenje naših kulturnih in narodnih korenin, kar odlično povzema geslo »USTVARJAJMO NAŠO PRIHODNOST«, izbrano za to praznovanje.

Kot vedno se je slavje začelo s sv. mašo, ki jo je ob številni udeležbi daroval g. Toni Burja C.M., ki se je, hvala Bogu in redovnim predstojnikom, prejšnji mesec pridružil župniku Jožetu Bokaliču. Tudi s tega mesta mu izražamo dobrodošlico. Kot dober poznavalec krajevnih razmer, saj se je rodil in šolal v vasi, se je spomnil zaslužnih rojakov, ki so v težavnih začetnih časih dajali prednostno mesto veri in delu za skupnost. Njihov zgled naj vedno kaže smer novim rodovom.

Hitro jutranje okrepčilo in že se je v dvorani pričel kulturni program. Po sprejemu zastav in petju himen sta pozdravila krajevni predsednik Vinko Glinšek in predsednik Z.S. inž. Jure Komar, ki je še posebno opozoril, da le na razčiščeni preteklosti sloni tista prihodnost, katere ustvarjanje izpostavlja geslo dneva.

Nastope je pričela otroška folklorna skupinica, ki jo vodita Helena Cerar in Boris Rot. Deklice s košarami rož, nato pa šest otroških parov, so na podlagi poznanih melodij korajžno zaplesali in prejeli navdušeno odobravanje občinstva.

Folklorna skupina Slovenske vasi, ki jo vodi Federico Cerar, izstopa po ustvarjalnosti svojih koreografij, ki jih je tokrat oprla na modernejše oblike narodno zabavne glasbe. Kot vedno, je posebej navdušila z vrtenjem deklet.

Pevska zbora iz Carapachaya in Slovenske vasi sestavljata neobičajno dvojico, s katero vsak od njiju okrepi svoje vrline in nadoknadi šibkejše zasedbe. Pod vodstvom prof. Andreja Jana so ubrano podali venček sledečih pesmi: Glejte že sonce zahaja, Čuk se je oženil, Škrjanček poje in V Gorenjsko oziram, v priredbi zborovega dirigenta. Narodno petje ima v slovenskem kulturnem izročilu dragoceno mesto in ga publika vedno hvaležno sprejema.

Največ pričakovanja je vzbujala napoved Čehove kratke komedije »O škodljivosti tobaka«. Dani Grbec nas je že tako »razvadil«, da si od njega vedno pričakujemo nekaj vrhunskega. Tudi tokrat je to polno dosegel z novim razkritjem nam že dobro poznanega ruskega dramatika. Enoosebna šala je brez dvoma zahteven izziv, ker si igralec izključno sam ustvarja celotno odrsko vzdušje. Resnici na ljubo mu je bila v veliko oporo »žena«, ki nam jo je v živo prikazal, ne da bi nastopala. Dani - vsa čast ti!

Po kulturni hrani se vedno prav prileže tudi kulinarična. Kar je iz kuhinje dišalo, je kar hitro prišlo na mize v popolnoma spremenjeni dvorani, po prijaznosti številne skupine mladih strežnikov. Aplavz, s katerim so bili sprejeti, velja kot pohvala in zahvala vsem, ki so s svojim delom prispevali, da je bilo kosilo čisto zares slavnostno.

Odhajali smo duševno in telesno okrepčani, tako da bomo na prihodnje obletnice gotovo še prišli.