Janko Krištof ostaja predsednik KKZ

Slovenci po svetu 22. 11. 2016, 11:18 Matjaž Merljak

Krščanska kulturna zveza KKZ je v Celovcu pripravila občni zbor. Delegati so za predsednika potrdili dekana Janka Krištofa, tajnica organizacije ostaja Zalka Kelih-Olip. Bogata dejavnost treh let je zajeta v skoraj 200 strani debelem zborniku, najbolj zaslužnim so podelili Janežičeva priznanja. Prejeli so jih: Branka Bezeljak, Lena Budin, Lini Michor, Jozi Pak, Hema in Janez Hudl ter Rozka in Albert Smrečnik.

Župnik v Bilčovsu in dekan mag. Janko Krištof vseskozi povezuje delo duhovnika s kulturnim delovanjem in tako je bil pred tremi leti predlagan za predsednika osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, ki deluje od leta 1953. Svoj sedež ima v Mohorjevi hiši v Celovcu, povezuje pa številna društva na južnem Koroškem.

Janko Krištof je z delom pisarne in odbora zadovoljen. Veliko dela je bilo storjenega v ozadju in pisarna je za delovanje KKZ izredno pomembna. Poleg njega organizacijo vodijo trije odborniki, ki skrbijo za svoja področja. Poživiti stik z društvi na terenu je bila ena od nalog odbora KKZ v zadnjih treh letih. Tako so se z odborom na sejah srečevali tudi na terenu: v Pliberku, Zmotičah, Dobrli vasi in Bilčovsu in se vsakokrat srečali z odborniki društev okolice. Tako so krepili medsebojne vezi in dali ljudem na terenu občutek, da si prizadevajo - sicer z različnimi stališči - za isto stvar.

Nanizal je nekaj najpomembnejših dejavnosti, stalnic KKZ: Koroška poje, Slovenski gledališki praznik, teden mladih umetnikov, gledališka in lutkovna delavnica, festivali, seminarji za voditelje pevskih zborov ... Podčrtal je iniciativo Slovenščina v družini, jezikovne počitnice in tesno sodelovanje s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik. KKZ se povezuje z rojaki na Primorskem in s kluboma koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter z Narodnim svetom koroških Slovencev.

V svojem govoru se je odzval na nekatere očitke. KKZ povezujejo z ozkostjo, konzervativnostjo, zaostalostjo, a kot je dejal Krištof, se očitek sam ovrže, ko pogledamo na celotno delovanje in široki spekter ponudb. "Krščanstvo je zibelka zahodne kulture. Ostalo je tako rodovitno, ker je bilo dovzetno za grško filozofijo in se je skozi vsa stoletja hranilo tudi z ljudskih kultur narodov, ki so ga sprejemali kot svojo vero in temelj svojega nadaljnjega razvoja. Če danes mi gradimo na teh temeljih, se kot narod zavedamo naših korenin in želimo še naprej črpati iz njih, hkrati pa se soočamo z laiško družbo in sekulariziranim svetom, ki črpa iz drugih miselnih vzorcev in življenjskih konceptov. To je svet, v katerem živimo, ki pa nas tudi sooblikuje. Nas lahko vodi v spoznanja, ki jih doslej še nismo imeli in širi naša obzorja, prav tako pa moremo in svojega stališča nekaj, kar nam nasprotuje in nas ogroža, v vsej svobodi tudi odklanjati. V presojanju, sprejemanju in odklanjanju živimo svobodo, ki nam je dana in se je ne pustimo odvzeti. Naša usmerjenost nas v tem smislu ne vodi v ozkost, temveč v jasnost naše identitete in v dialog, ki nas oplaja za rodovitnost še naprej.

Pogledal je v zgodovino nastanka KKZ in sorodne organizacije ter se odzval na še vedno včasih slišane zahteve po združitvi in poenotenju. A Krištof poudarja: "Človek si po naravi želi mir, edinost in enotnost. Veseli smo, da nam uspe dobro sodelovati in ostati v medsebojnem spoštljivem odnosu. Zato si želimo še naprej prizadevati."