Škofje o izvajanju apostolske spodbude Radost ljubezni
Slovenija | 22.11.2016, 19:09 Tone Gorjup
Slovenski škofje so sklenili dvodnevno redno plenarno sejo, na kateri so razpravljali o uresničevanju posinodalne apostolske spodbude papeža Frančiška „Radost ljubezni“/Amoris laetitia v Cerkvi na Slovenskem. Izmenjali so tudi izkušnje o pripravi mladih na prejem svetega zakramenta ter uvajanju tako imenovanega „hitrega postopka" za ugotavljanja ničnosti zakona.
Dvodnevne 97. redne plenarne seje Slovenske škofovske konference v Ljubljani so se udeležili škofje, vsi člani Slovenske škofovske konference ter tudi predstavniki škofovskih konferenc Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine: škof Eugenio Ravignani, škof Josip Mrzljak in Peru Sudar. Razpravljali so o pripravi smernic, da bi pomagali duhovnikom in vernikom pravilno interpretirati in uresničevati papeževo spodbudo Radost ljubezni. To je po besedah predsednika SŠK škofa Andreja Glavana temeljita nadgradnja dela prejšnjih papežev, kar je papež Frančišek zdaj spravil v pogon. „Mislim da je to prava pot priti naproti ljudem, ki so v stisku, ki jih je moderno življenje pomaknilo na obrobje in v te družinske probleme. Mislim, da bodo te spodbude dale priložnost, da bomo pomagali marsikomu, ki je zdaj zelo trpel. Sam vidim, ko rešujem nekatere vloge za ničnost zakona, da je to zelo dragocena spodbuda, vendar je ne smemo gledati le v luči kriznih okoliščin nekaterih parov in družin, ampak je tudi čudovit napotek tudi za vzgojo staršem o lepoti in veličini zakona in družine. Skratka, o kriznih situacijah je le osmo poglavje, medtem ko imamo devet poglavij.“ Sklenili so, da bodo na osnovi informacij, ki jih bodo pridobili s pomočjo vprašalnikov duhovnikom, pripravili konkretna navodila za izvajanje papeževe spodbude.
Govorili so o celostni družinski pastorali kot temeljnem poslanstvu Cerkve. Na vprašanje o tem, kdo bo usmerjal tovrstno pastoralno v prihodnje, je predsednik SŠK povedal, da je to naloga vseh. „Najprej vodstva Cerkve, nato laikov, zlasti zakonskih parov in družin. Že na plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem smo zapisali, da si ne predstavljamo družinske pastorale brez sodelovanja laikov. Naloga vseh je, da se angažiramo. Konkretno rastejo razne oblike, zlasti priprave na zakon, ki se nadgrajujejo in bogatijo.“
K temu je generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec dodal: „V okviru Amoris laetitie se odpira vprašanje pastorale duhovne oskrbe ponovno poročenih in v zvez s tem se odpira mnogo vprašanj in stališč. Prav zato bomo pri SŠK pripravili posebne smernice, posebne spodbude duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem, da bodo na primeren način pristopili k številnim ljudem, ki dane siz takih ali drugačnih razlogov niso mogli uresničiti svojih družinskih idealov, ki so se razporočili ali ponovno poročili.„
Druge smernice, ki jih škofje pripravljajo, so povezane s pripravo na zakon. „Tudi tu razumemo spodbudo Amoris aletitia kot lepo vabilo, da okrepimo mlade a področju priprave na zakonsko oziroma družinsko življenje in poslanstvo. Zato tudi tu pripravljamo smernice, v prvi vrsti organizacijam, ki že v naši Cerkvi izvajajo priprave na zakon, na drugi strani pa tudi duhovnikom in laikom, da bodo našli konkretne spodbude za svoje delo. Pričakujemo, da bo te smernice pripravili v enem letu,“ je pojasnil Strehovec.
Gostje sosednjih škofovskih konferenc so predstavili dogajanje svojih krajevnih Cerkva. Na Hrvaškem imajo težave s kanonizacijo kardinala Stepinca. Kot je povedal škof Glavan, je apostolska spodbuda Radost ljubezni naletela na prijazen sprejem, a tudi v sosednjih državah se še niso lotili konkretnih vprašanj.
Škofje so se seznanili tudi z letnim poročilom Katoliške Cerkve v Sloveniji. Statistični podatki med drugim kažejo, da se je lani prvič zgodilo, da je število redovnic padlo pod 500, kar pomeni, da se je njihovo število od leta 1974 prepolovilo. Lani je bilo krščenih dobrih 55 odstotkov rojenih otrok, vendar število krstov pada. „Delno zlasti na podeželju zaradi upadanja rojstev, v mestih so pa druge težave. Sekularizacija je šla nekako naprej.“ Škof Andrej Glavan je ob tem ponovil, da je Cerkev vedno čutila posebno skrb za družine; že od začetka koncila pa vse do danes. In prav zaradi teh podatkov bo v ospredju pozornosti Cerkve družinska pastorala.
Na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti se je v desetletnem obdobju število vpisanih v vse stopnje katoliških šol in zavodov povečalo za nekaj manj kot 30 odstotkov. Leta 2005 je bilo vpisanih 2756 učencev, leta 2015 pa nekaj več kot 3900. V lanskem letu je, kot kaže poročilo, poraslo tudi število vpisanih otrok v katoliške vrtce za 106, na število 1553. A kot je povedal škof Glavan, imajo v sosednjih državah mnogo več katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, celo v Albaniji, ki se je prva razglasila za ateistično.
Ker smo ravno v Tednu Karitas, je škof poudaril, da je je Karitas v ponos Cerkvi na Slovenskem. Karitas je v sklopu materialne pomoči v letu 2015 razdelila skoraj 2670 ton hrane, pomagala 12600 osebam pri plačilu položnic, pomagala dobrim 13 tisoč otrokom pri nakupu šolskih potrebščin in letovanjih, seveda pa je še mnogo organizacij, ki pomagajo šibkejšim. Škof Glavan se je tako zahvalil vsem, ki ohranjajo in poglabljajo vero ter veliko žrtvujejo s prostovoljnim delom.
Ob spodbudi pod naslovom Radost ljubezni se po Glavanovih besedah še veliko duhovnikov čuti nemočnih, zato SŠK zdaj pripravlja jasna navodila, kako ta dokument uvajati v praksi.
