Slovenski dan 2016
FOTO 61. Slovenski dan
Slovenci po svetu | 25.10.2016, 11:49 Matjaž Merljak
Največja prireditev argentinskih Slovencev je Slovenski dan. Letos je bil že 61. in je sovpadal s 60. obletnico Našega doma San Justo. Za tednik Svobodna Slovenija je poročal Jože Lenarčič.
Zbrali smo se ob 11.30 v katedrali v San Justu k maši, ki so jo darovali; škof msgr. dr. Peter Štumpf iz Murske Sobote, njegov spremljevalec, stolni župnik Goran Kuhar, p. Darko Žnidaršič, frančiškan, ki deluje v Avstraliji, in naš delegat msgr. dr. Jure Rode. Vstop ob tridesetih argentinskih in slovenskih narodnih noš, katerim so sledili ministranti in duhovniki, je spremljalo čudovito uvodno petje Mešanega pevskega zbora San Justo, ki je spremljal tudi vso mašo. Ob koncu pridige se je škof še posebej zahvalil vsem Slovencem v Argentini za neutrudno delovanje. Po koncu so se duhovniki približali slovenskemu oltarju, kjer je podoba Marije Pomagaj. Tam smo zaključili s pesmijo »Marija skoz' življenje«.
Nato smo odšli v prostore Našega doma, kjer so bile že pripravljene mize za več kot 300 gostov. Na eni strani dvorišča je bil postavljen oder in na nasprotni strani so bili postavljeni panoji z bogato zbirko slik, ki so ponosno kazale na intenzivno življenje Doma zadnjih deset let. Zapeli smo himni, ki so jima sledile pozdravne besede predsednika Zedinjene Slovenije inž. Jureta Komarja in predsednika Našega doma San Justo Marjana Grilja. Nato je sledila predstavitev grba Doma, ki ga je izdelal Tone Oblak in postavil na vhod blizu dvorišča. Blagoslovil ga je msgr. Jure Rode.
Med kosilom je bila podelitev priznanj vsem dolgoletnim sodelavcem doma. Prvo priznanje je bilo za msgr. dr. Jureta Rodeta, ki je bil imenovan za častnega člana Doma. Sledilo je priznanje sedanjim in bivšim predsednikom in najbolj delavnim rojakom. Temu je sledila kratka, a bogata kulturna točka, ko je na oder stopil Gorenjski oktet in nas počastil z izvedbo štirih lepih pesmi.
Popoldanski program je potekal v dvorani. Pozdravil je predsednik Našega doma, nato pa nagovoril predsednik ZS. Za slavnostni govor je bil zadolžen Tone Rode, ki je bil v Argentini na obisku kot vodič številni slovenski skupini. Citat, ki zaobjame njegove besede, je: »Bodimo ponosni dediči, ohranjajmo kar je dobro in s tem napredujmo«.
Zvesti geslu V objemu dveh svetov je odrski prikaz zaobjel izkušnje presaditve iz Slovenije v Argentino preko podajanja pesmi Franceta Papeža, Ludvika Ceglarja, Toneta Rodeta, Toneta Kuntnerja in Igorja Pirkoviča. Te poezije so izvedli Tone Erjavec, Ignacij Mehle, Leila Erjavec, Martin Selan, Dani Grbec, Polde Malalan, Nevenka Godec Zupanc, Aleks Puntar, Nadia Miklič in Dominik Oblak.
Povezovalne niti, ki gredo iz roda v rod, so bile spodbudno prikazane na tri dele: kako je izseljenec doživljal zemljo, ki ga je sprejela; čutenje in doživetje sina izseljenca, ki obišče očetov rodni kraj, in na koncu pa še iskanje poti, po kateri mi, potomci izseljencev, iščemo smisel za ohranjanje naše dediščine.
Med recitacijo smo prisluhnili petju dveh zborov: Mešani pevski zbor San Justo in Ex Corde iz Ramos Mejije. Sodelovali so tudi otroci Balantičeve šole, ki so recitirali Domovina je, in zapeli Tu je moj dom; ter skupine RAST XLV. Folklorna Skupina Mladika pa je zaplesala Ljubljanski ples in Pericón Nacional.
Čestitamo Danici Malovrh, Mirjam Oblak in Toniju Oblaku za zamisel ter režiserju Toniju Rovanu za ves trud in predanost, da so na oder spravili tako bogat in raznolik repertoar.
Za zaključek, ob veličastnem prizoru, ki je vključeval vse nastopajoče, sta nas nagovorila tudi veleposlanica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan ter škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki nam je izročil še zadnje besede za popotnico, in prav posebno te tri besede, ki jih večkrat omenja v svojih pridigah: Hvala, oprostite in prosim. Hvala za preživeti dan, oprostite, če vas nimamo zadosti radi, in prosim, da nadaljujete to, kar delate.
Sledila je prosta zabava z glasbeno kuliso Baires polke in Km 43, ki sta spodbudili telo in duha tistih, ki so si želeli zaplesati ob njunih ritmih. Lepo vzdušje se je nadaljevalo ob mizah in stojnicah, kjer so poleg kulture nudili vse vrste dobrot.
Kar smo videli v nedeljo, 9. oktobra 2016, je posledica številnih let truda, saj se plesa, petja, recitiranja, kuhanja, okrasitve in organizacije človek ne nauči v enem tednu. Ta rezultat je hkrati tudi izziv za prihodnost.