O posledicah Beneškega plebiscita
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
V Špetru bo jutri potekal simpozij ob 150-letnici t.i. Beneškega plebiscita. Prijavljenih je devetnajst referentov.
V začetku meseca (10. oktobra) je minilo 96 let od koroškega plebiscita, ki je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po prvi svetovni vojni. S tem je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa Koroških Slovencev vse do današnjih dni. V prihodnjih dneh pa bo minili 150 let od t.i. Beneškega plebiscita.
Plebiscit o priključitvi Kraljevini Italiji so v Beneški Sloveniji in Reziji izvedli 21. in 22. oktobra 1866. Benečani in Rezijani so masovno glasovali za Italijo. Malo za tem se pa je navdušenje hitro poleglo zaradi raznarodovalne politike Italije, saj je le en mesec po plebiscitu na časopisu Giornale di Udine pisalo, da »je treba te Slovane uničiti«, piše 15-dnevnik Dom.
Celodnevni znanstveni simpozij ima naslov: »Beneška Slovenija: posledice plebiscita leta 1866 ter politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prostora«. Interdisciplinarni simpozij ob 150. obletnici plebiscita v Beneški Sloveniji je namenjen ovrednotenju dogajanj ob slovensko-italijanski meji s poudarkom na prostoru Beneške Slovenije.
Simpozij organizira raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra, Goriškim muzejem Kromberk-Nova Gorica, Tolminskim muzejem, Ustanovo "Fundacija Poti miru v Posočju", Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI ter Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta ob podpori Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
