Vlada želi preprečiti zlom azilnega sistema
Politika | 18.10.2016, 11:39 Petra Stopar
Notranja ministrica Vesna Győrkős Žnidar je na včerajšnji seji Državnega zbora pojasnjevala bistvo zakonskih sprememb, potrebnih za spopadanje z vnovičnim množičnim prihodom migrantov in beguncev. Po njenem prepričanju Slovenija potrebuje nacionalen ukrep za učinkovito upravljanje migrantskega vala. Podlaga za to bo novela zakona o tujcih, o kateri se bo vlada s koalicijo še usklajevala. Glede na predvidene ukrepe je pričakovati, da bo iskala ravnotežje med zagotavljanjem varnosti ter spoštovanjem človekovih pravic.
Poslanec SMC Dušan Verbič je v izjavi novinarjem ob robu seje poudaril, da sta ministrica Györkös Žnidarjeva in minister za pravosodje Goran Klemenčič koalicijskim partnerjem predstavila predlog novele.
V njenem osnutku so ukrepi, ki bi jih Državni zbor po potrebi na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino, za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Na tej podlagi policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo, tega ne dovoli. Tujca, ki je kljub temu nezakonito vstopil v Slovenijo, pa policija privede do meje in ga napoti v državo, iz katere je vstopil.
V splošnem je namen predlogov notranjega ministrstva preprečiti kopičenje migrantov na našem ozemlju, ob upoštevanju omejenih kapacitet in tudi določenih slabih izkušenj iz preteklosti, je dejala ministrica. Pojasnila je še: »Popolnoma jasno je, da tranzita ne bo. Kar pomeni pričakovan dvig prošenj za azil, ki lahko vodi v zlom azilnega sistema.«
Poslanec SDS Branko Grims je ministrico prosil za konkretno oceno ali število azilantov, ki bi pomenili prelomno točko za uvedbo omenjenih omejevalnih ukrepov: »Kdaj je tista točka po kateri po vladni oceni Slovenija še zmore? Popolnoma nedopustno bi bilo, jaz trdim, da tudi protiustavno, če bi dovolili, da pride do kakršnegakoli varnostnega zloma ali pa socialnega ali pa nekega drugega ključnega sistema v Sloveniji zaradi migrantske krize. To pomeni, da bi pri tehtanju ustavnih vrednot postavili v prednost ene na škodo drugih.«
Številke ministrica ni podala, saj da je o njej težko govoriti, se pa govori o meji 1500. Prav tako je dejala, da sprejemanje ukrepov ob predpostavki ’izredne razmere’ ne pride vpoštev, ker takšnih razmer »ne smemo dopustiti«. Slovenija se, tako Győrkőseva, »ni dolžna skolapsirati pod prošnjami za mednarodno zaščito«, niti »ni dolžna doseči tiste kritične točke«.
