Tudi odbor za zdravstvo pretresal proračunska predloga za prihodnji dve leti
Politika | 12.10.2016, 13:05 Petra Stopar
Predlagana državna proračuna za prihodnji dve leti sta tudi danes na mizi več matičnih odborov, med drugim odbora za zdravstvo. Ta resor želi vlada naslednje leto prednostno urejati, zato mu je dodelila več proračunskih sredstev.
Alenka Bratušek iz skupine nepovezanih poslancev je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc opozorila na nepredvidljivi izpad proračunskih prihodkov v zdravstvu na račun višanja plač v javnem sektorju in ji dejala: »Vaš odnos v smislu ’prav je, da so se plače povečale, da pa denar ne bo šel iz zdravstvene zavarovalnice’, se dokazuje točno v izgubah javnih zavodov.«
Da bi morali upoštevati vpliv sprostitve varčevalnih ukrepov za javne uslužbence, je menil tudi poslanec Desus Tomaž Gantar in izrazil bojazen, da skrajševanje čakalnih dob samo s pomočjo denarja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bo možno: »Na pragu je zdravniška stavka, vemo, da je število zdravnikov, če ne drugih, v zdravstvu premajhno. Po drugi strani po specializacijah kroži preko tisoč zdravnikov in velik del teh bomo gotovo morali zaposliti, kar pomeni še dodatni pritisk na plače, bodisi posredno na javne zavode bodisi na ZZZS. Mislim, da bi morali to nekje upoštevati.«
Kolar Celarčeva se zaveda, da se bo s sprostitvijo varčevalnih ukrepov masa plač za zdravstvene delavce povečala za kakih 33 milijonov evrov, a če bi zaposlili nove specializante, ne bo več plačevanja nadur, saj bi se po nekaterih izračunih »strošek dela celo lahko znižal«.
Nada Brinovšek iz SDS je vprašala, kaj je z naložbo v urgentni center Ptuj. Za ptujsko urgenco so po besedah Kolar Celarčeve na ministrstvu zagotovljena sredstva v višini 1,9 milijona evrov, a se gradnja še ni začela, ker ptujska bolnišnica še ni zagotovila svoje participacije v višini 600.000 evrov. Poslanca NSi Jerneja Vrtovca je zanimalo, kje se skozi proračun vidi modernizacija zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrice se vidi skozi pridobitev kohezijskih sredstev, pri čemer je opozorila, da določenih postavk še ni v proračunu, ker postopki še niso v celoti zaključeni.
Odbor za zunanjo politiko je medtem obravnaval proračun zunanjega ministrstva, ki bo že naslednje leto prejel šest milijonov več sredstev od prvotnega predloga, po oceni ministra Karla Erjavca zaradi širjenja diplomatsko-konzularne mreže, pa tudi zaradi varnostnih groženj.
Sredstva se zvišujejo tudi za zamejce po svetu, potem ko je bil v preteklih dveh letih urad deležen precejšnjega znižanja. Minister Gorazd Žmavc pravi, da namerava vlada zlasti v letu 2018 okrepiti črpanje evropskih sredstev tudi za čezmejne razvojne projekte, kjer bi bila manjšina dodana vrednost v teh kriznih časih.
