Pregled slovenskih dogodkov od petka, 2., do petka. 9. septembra

Slovenija | 10.09.2016, 10:31 Marjana Debevec

Za nami je praznični teden. Potem, ko smo v Cerkvi dobili novo svetnico – Mati Terezijo, ki je povezana tudi s Slovenci, smo v četrtek obhajali praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren.

V Petrovčah je na ta dan potekalo 42. srečanje PRO, naši sodelavci pa so tam končali kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Tokrat so izbrali pot po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Na vseh postajah so jih sprejeli prijazni domačini, ki so tudi naši poslušalci. Presenečenje pa je bilo tudi veliko število romarjev iz vseh koncev Slovenije, ki so se na mali šmaren zbrali v Petrovčah. Cerkev so napolnili do zadnjega kotička, nekateri pa so sveto mašo spremljali tudi pred cerkvijo, saj je bila le ta premajhna, da bi sprejela vse vernike. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Marjan Turnšek. Med drugim je poudaril, da nas omenjeni praznik vabi, da svoje misli obrnemo tudi k drugim.

»Marija noče živeti zase in ni nikoli živela zase. Zato tudi noče, da bi mi živeli zase. Če bomo živeli zase, bomo propadli. Če pa bomo živeli za druge in za Boga, ga slavili in častili, potem bo lahko po našem življenju Bog spreminjal zgodovino.«

V župnijski cerkvi na Ježici je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ponedeljek daroval zahvalno sveto mašo ob kanonizaciji Matere Terezije iz Kalkute. V tamkajšnjem starem župnišču so se namreč Misijonarke ljubezni naselile 16. julija 1987, leta 2006 pa so odprle še Zavetišče Božjega usmiljenja za brezdomce.

Nadškof Zore je spomnil, da je Mati Terezija Ljubljano obiskala 30. junija 1980 in do zadnjega kotička napolnila ljubljansko stolnico. »Vsi so jo prišli poslušat, ker so jo vsi nosili v srcu. In ker so vsi bolj ali manj zavestno želeli, da bi se nekaj njenega: nekaj njenega odnosa do Boga; morda tudi nekaj njenega odnosa do revežev, prelilo tudi nanje.«

Na 109. obletnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, se je preteklo nedeljo na Brezjah zbralo več kot 2000 romarjev. Slovesno sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, somaševala sta p. Robert Bahčič, rektor tamkajšnjega svetišča, in p. Ivan Šarčević, frančiškan iz Sarajeva. "S kronanjem te milostne podobe nam je želel ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič Marijo približati kot tisto, ki želi vsakega od nas sprejeti pod svoje varstvo; približati nam jo je želel kot našo varuhinjo in zavetnico, kot kraljico našega slovenskega naroda in sedaj tudi naše skupne države," je dejal nadškof Cvikl, ki je spomnil tudi na kanonizacijo Matere Terezije.

Ob koncu svete maše je mariborski nadškof Cvikl blagoslovil zbrane romarje z relikvijo svete Matere Terezije, ki je ob tej priložnosti iz naše radijske kapele poromala na Brezje.

POLITIKA IN DRUŽBA

Mineva polovica mandata vlade premierja Mira Cerarja. Med uspehi dosedanjega delovanja Cerar izpostavlja zlasti večjo zaposlenost in gospodarsko rast; bistveno izboljšanje stanja javnih financ in prihranke v sferi javne uprave ter zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP.

Opozicijske stranke pa ob drugi obletnici vlade Mira Cerarja pogrešajo reformno naravnanost vlade, in sicer na mnogih področjih, od zdravstva do pravosodja. V prihodnjih dveh letih poleg reform pričakujejo ukrepe za zagotovitev gospodarske stabilnosti. V SDS in NSi pa sicer dvomijo, da bo vlada zdržala še dve leti.

Poslanec SDS Vinko Gorenak pa na prvo mesto zadev, ki jih vlada ni postorila v minulih dveh letih, postavlja reforme, med drugim zdravstveno in pravosodno. Izpostavil je tudi, da bi vlada morala odgovorno izvajati postopke privatizacije ter odgovorno ravnati z državnim premoženjem.

Vlada je na stoti seji potrdila predlog zakonskih sprememb za davčno prestrukturiranje. Po spremembah bodo nekateri zavezanci za dohodnino plačevali manj davka kot doslej, nekoliko bolj pa bo obremenjen dobiček podjetij. Mini davčna reforma sicer pri gospodarskih združenjih ni bila dobro sprejeta.

Predlog je nepošten in nerazvojen, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Država ne prelaga bremen iz enega žepa v drug žep, temveč prelaga breme iz svojega žepa v naš žep, so še kritični.

V stranki SDS so v začetku tedna predstavili vsebino interpelacije, ki so jo vložili zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Očitke so strnili v več točk, ki vključujejo odgovornost za nepripravo zdravstvene reforme in slabo finančno stanje v zdravstvu, neukrepanje na področju čakalnih dob. Interpelacijo bodo podprli tudi v Nsi, čeprav so so jo sami napovedali le nekaj dni preden jo je potem SDS vložila.

V četrtek pa se je poslanska skupina SDS odločila še za interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. Očita ji nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja šolstva. Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, je večje financiranje javnih šol kot zasebnih v nasprotju z ustavo.

V SDS so večkrat poskušali s svojimi predlogi popravka zakona, nazadnje pa je parlamentarna večina v državnem zboru njihov predlog zavrnila aprila letos. Zato so se sedaj odločili za interpelacijo.

Še vedno pa ostaja neurejeno tudi vprašanje starih staršev v slovenski zakonodaji. Nanje je opozoril predvsem primer koroških dečkov. Zato so v Gibanju za otroke in družine.si pripravili spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki naj bi starim staršem omogočile posvojitev svojih vnukov, če izgubijo starše. Ureja pa tudi druga odprta vprašanja. V le treh dneh so uspeli zbrati več kot potrebnih 5000 podpisov podpore za spremembe omenjenega zakona, ki bodo zagotovile spoštovanje človekovih pravic vnukov in spoštovanje pomena starih staršev. Podpise podpore so včeraj vložili v Državni zbor. Zakon, ki na podoben način ureja to področje, je v sredo v državni zbor vložila tudi Nova Slovenija. Pričakovati je torej, da se bosta zakonska predloga uskladila in tako končno uredila to področje.

Še vedno pa ostaja odprto tudi vprašanje pokopa žrtev iz Hude jame. O tem sta se v ponedeljek pogovarjala ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik države Borut Pahor. Škofje podpirajo predlog, da bi bile te žrtve po indentifikaciji pokopane v spominskem parku na Teharjah, Ob Hudi jami pa naj državne oblasti oblikujejo državni spominski park z obeležjem in primernim napisom.

Vendar pa je zaradi številnih tehničnih in prostorskih ovir Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč odločila, da bodo žrtve predvidoma konec oktobra pokopane v Spominskem parku Dobrava. Predvidene pogrebne slovesnosti se bodo udeležili predsednik republike in predstavniki Cerkve.

Predsednik republike in nadškof sta spregovorila tudi o skorajšnjem obisku predsednika republike pri papežu Frančišku v Rimu. Nadškof je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo predsednik Pahor papeža Frančiška povabil, da prihodnje leto obišče Slovenijo.

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah nad Trstom so pretekli konec tedna potekali 51. študijski dnevi Draga 2016. ki jih od leta 1966 organizira Društvo slovenskih izobražencev.

Letošnji Dragi je vrata odprla petkova okrogla miza o migrantski problematiki. Na sobotni okrogli mizi je bila v ospredju zamejska skupnost. O družini in družbi, jeziku in identiteti so spregovorili Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot in Martin Maver. V svojih razmišljanjih so poudarili da manjšina brez materinščine brez jezika nima prihodnosti. V soboto zvečer so podelili tudi peto Peterlinovo nagrado, ki sta jo prejela kulturni delavec iz Beneške Slovenije Giorgio Banchig in Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu. Podelitev nagrade so povezali s proslavo ob 25. obletnici samostojne Slovenije. Draga se je v nedeljo nadaljevala s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Ivan Jurkovič. V pridigi se je ustavil pri evangeliju, ki je včasih precej radikalen, strog. Jezus od tistih, ki želijo biti njegovi učenci, zahteva, da „dajo življenje“. Vprašal se je, kaj pomeni dati življenje in pri tem omenil Mater Terezijo. Njeno radikalno uresničevanje evangelija je nagovarjalo tudi verujoče drugih religij je poudaril nadškof Jurkovič in dodal:

»Radikalno je spreminjala tudi ljudi drugačnega prepričanja, spremeni človeško življenje zedinjala je narode …«

Drago 2016 je popoldne sklenilo predavanje zgodovinarja Janka Prunka na temo Evropa, kam?, v katerem je predavatelj podal zgodovinski oris razvoja Evrope od antike do danes in podal trditev, da je Evropa doživela že več kriz, podobnih današnji, in da je tudi iz vsake krize oziroma vojne zopet vstala iz pepela.

vropa se mora po njegovih besedah zavzemati za resničen mir v svetu, resno se mora lotiti ukrepanja za sonaravni razvoj in zaščito okolja, usmeriti se mora v skrb za kakovost življenja. Razmisliti mora tudi o skupni strategiji reševanja vprašanja migrantov.

S tem razmišljanjem in debato, ki je sledila, so sklenili letošnje študijske dneve Draga.

KULTURA:

Založba Družina je včeraj predstavila knjigo z naslovom Benedikt XVI. – Zadnji pogovori.

Z zaslužnim papežem se je pogovarjal nemški novinar Peter Seewald, ki ga je spremljal več kot dvajset let. Benedikt XVI. se v zadnjih pogovorih ozira na svoje osemletno papeževanje in življenje sploh. Še nikoli prej ni tako osebno govoril o spominih na družino, pomembnih sopotnikih in prelomnih odločitvah v svojem življenju. Knjiga je posebna tudi zato, ker lahko prvič v zgodovini Cerkve papež naredi obračun in govori o svojem odstopu, papeževanju. Delo sta na novinarski konferenci predstavila kardinal Franc Rode in prof. dr. Anton Štrukelj.

Ob godu sv. Matere Terezija sta založbi Družina in Novi svet predstavili novo knjigo Klic k usmiljenju, v kateri so zbrana doslej neobjavljena besedila Matere Terezije. Dodana so tudi neobjavljena pričevanja ljudi, ki so ji bili blizu, ter molitve in predlogi, kako njene ideje udejanjiti. Postulator za njeno kanonizacijo p. Brian Kolodiejchuk je namreč na povabilo papeža Frančiška napisal novo knjigo o tej veliki svetnici 20. stoletja in sicer v luči leta usmiljenja. Razdeljena je na 14 poglavij – vsako se posveča enemu od duhovnih ali telesnih del usmiljenja v luči Matere Terezije.

ŠPORT:

Motokrosist Tim Gajser je v nedeljo dosegel največji uspeh slovenskega motošporta. Pri 19 letih je postal svetovni prvak v najvišjem razredu MXGP. Na predzadnji dirki sezone v ZDA si je z drugim mestom zagotovil neulovljivo prednost 90 točk pred Italijanom Cairolijem.

Slovenski plavalec Darko Đurić je na paraolimpijskih igrah v Riu na 100 metrov prosto v kategoriji S4 osvojil peto mesto, kar je bilo zanj kar majhno razočaranje, saj je pričakoval medaljo. Zmagal je Južnokorejec Seong Jo Gi. Đurić je v dopoldanskem predtekmovanju dosegel četrti čas in se zanesljivo uvrstil v večerni finale.

Slovenskim hokejistom se je uspelo drugič uvrstiti na Olimpijske igre, ki bodo leta 2018 v južnokorejskem Pjongčangu. V zaključni tekmi predolimpijskega kvalifikacijskega turnirja v Minsku so v nedeljo domačine Beloruse premagali s 3:2.

Olimpijske vozovnice so si priigrali še Norvežani in Nemci. Slovenija bo v Pjongčangu igrala v skupini z Rusi, Američani in Slovaki, tako kot v Sočiju.