Pogovor o: Razmere v zdravstvu
Politika Petra Stopar
Po ocenah zdravniških organizacij je aktualno ministrstvo za zdravje naredilo premalo za sanacijo zdravstvenega sistema in za celovito ureditev zdravstva, je v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče povedal predsednik največjega zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin. Sogovorniki so soočili tudi mnenja o problematiki čakalnih dob in ureditvi zdravstvenega zavarovanja.
Glede uvajanja standardov in normativov, ki jih že več let zahtevata zbornica in sindikat, je državna sekretarka Sandra Tušar potrdila, da se ministrstvo »zavzema za to, da bi zdravnike, ki delajo več in bolje, tudi temu primerno nagradili in da bi skupaj dosegli dogovor glede minimalnih standardov in normativov in tudi nagrajevanje po delu, količini, kakovosti in zadovoljstvu pacientov«. Za dosego tega cilja ali dogovora naj bi po njenem zagotovilu služile tudi meritve obsega dela zdravnikov, ki jih je ministrstvo ta teden začelo v petih izbranih bolnišnicah, da dejansko ugotovi različne obremenitve med zdravniki v praksi.
Da bi pokrili izgubo finančnih sredstev, ki primanjkujejo že od začetka krize leta 2008, medicina pa je v tem času krepko napredovala, po mnenju predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrada Kuštrina potrebujemo nov zakon o zdravstvenem zavarovanju. Kot primer nove rešitve je navedel ureditev zavarovanja v sosednji Avstriji, kjer imajo poleg košarice osnovnih pravic A tudi košarico B dodatnih zavarovanj. Meni, da paralelni sistem v Sloveniji v praksi že obstaja, »zakaj ne bi država poskrbela, da bodo to storitev tudi plačana?«. »Zdravstveni sistem, blagajna bo razbremenjena, pa tudi čakalne vrste se bodo skrajšale. Logično je, da si bodo tisti, ki imajo denar, pomagali tako ali drugače, tako, kot si zdaj. Dajmo to še legalizirat,« je pozval. »Če deset ljudi čaka na ultrazvok dva meseca in so trije ljudje od teh pripravljeni storitev plačati, zakaj tovrstne storitve ne bi uvedli? Prej bodo na vrsti tako oni kot ostalih sedem, ki jih čaka, pa še denar bo padel iz žepa tistih, ki ga imajo, v zdravstveno blagajno. Enostavneje kot tako, se ne da povedati.«
S tem se ni strinjala generalna direktorica Onkološkega inštituta Zlata Štiblar Kisić, ki v celoti podpira program ministrstva, da je treba poskrbeti za vse enako, omogočiti zdravstvo, dostopno vsem. »Ljudje so jezni, ker ne pridejo na vrsto v javnem zdravstvenem sistemu, zato je treba javnofinančno okrepiti ta del,« je dejala. »Mislim, da smo zaradi naših otrok in vnukov dolžni poskrbeti za kvalitetno zdravstvo, ki bo dostopno vsem.« Dodala je, da bi bilo treba začeti z optimizacijo in definiranjem delovnega procesa vseh zaposlenih v zdravstvu ter pri postavitvi meril.
Generalni sekretar Zdravniške zbornice Slovenije Brane Dobnikar je o zavarovalnih pravicah dejal, da bi morali jasneje definirati storitve, ki bi bile vsem na voljo, saj za trenutno veljavno t. i. univerzalno košarico »še sami ne vemo natančno, kaj je notri in predvsem v kakšnem standardu se lahko te storitve izvajajo«.
Za krepitev konkurence na zavarovalniškem področju je v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Janez Lavre. Meni, da je treba najprej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije »preoblikovati v pravo zavarovalnico«, nato pa bi na podlagi že narejenih analiz in modelov uvedli neko konkurenco, kar bi morali država in politika natančno regulirati. Čeprav so ukrepi za skrajšanje čakalnih dob trenutno kratkoročni »gasilski«, so po njegovi oceni dobri »in z dodatnimi programi bomo na kratek rok skrajšali čakalne dobe«. Dolgoročno pa je treba po njegovem še veliko postoriti, a kot verjame, bi sistem lahko izboljšala konkurenca.
