UKC Ljubljana se sooča z novo izgubo, Sušelj napoveduje skrajševanje čakalnih vrst

Zdravstvo | 02.09.2016, 10:45 Petra Stopar

Teden, ki se izteka, je v večji meri zaznamovalo dogajanje v slovenskem zdravstvu iz več različnih vidikov. NSi se je odločila za začetek postopkov interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, Univerzitetni klinični center Ljubljana je javnost seznanil z večmilijonsko izgubo, Marjan Sušelj pa je prestal prvo oviro na poti do novega vodje zdravstvene blagajne. Kot kaže, bodo zdravstvene teme prisotne tudi prihodnji teden, saj se bo začel pilotni projekt merjenja obsega dela zdravnikov, nadaljevala se bodo tudi pogajanja o kolektivni pogodbi.

Mesec september se ni začel intenzivno le za vzgojno-izobraževalne ustanove in njihove zaposlene, ampak tudi za zdravstvene zavode. Izbranih pet bolnišnic - Murska Sobota, Trbovlje, Celje, Psihiatrična bolnišnica Idrija in Klinika Golnik - bo pripravilo prvo analizo obremenitev specialistov in specializantov, ki imajo več kot tri leta specializacije. Ministrstvo za zdravje bo začelo v ponedeljek poskusno v praksi preizkušati standarde in normative, ki jih želijo v zdravniškem sindikatu Fides vključiti v kolektivno pogodbo za zdravnike, je pojasnila državna sekretarka Nina Pirnat. Poudarila je, da pri tem ne gre za nezaupanje sindikatom ali pretiran nadzor nad samimi zdravniki: »Ne gre za gledanje pod prste. Predvsem bi radi dobili dobro merilo, ki ga bomo lahko potem tudi zapisali in uveljavljali skozi kolektivno pogodbo.«

In ko gre za pogajanja o uvajanju standardov in normativov in o predlogih sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike, je predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin na zadnjih pogovorih z ministrstvom ocenil, da je čas za dosego dogovora do konca septembra, ob čemer možnost stavke ob morebitni neuspešni uskladitvi ni izključil. Medtem ko meni, da je možnost za dogovor 30-odstotna, pa Pirnatova meni, da je 70-odstotna in na očitke o odsotnosti reformnih predlogov navedla ukrepe, kot so reorganizacija nujne medicinske pomoči, spremembe v primarnem zdravstvenem varstvu, zakon o lekarniški dejavnosti, ter zakona o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki sta v pripravi.

Medtem se največja slovenska bolnišnica po dobri polovici leta poslovanja sooča z minusom, visokim 12 milijonov evrov. Od tega jih največ, dobrih šest milijonov evrov, beleži kirurška, več kot štiri milijone pediatrična in več kot dva milijona interna klinika. Izguba iz prejšnjih let znaša 74 milijonov evrov, medtem ko je dobaviteljem ljubljanski UKC dolžan še 100 milijonov evrov. Razlog: Bolnišnica pregleda več bolnikov, kot jih uspe plačati zavarovalnica. »Ko govorimo o pediatrični kliniki: Vsako leto sprejmemo približno 12.500 otrok, pa vendarle nam vsako leto plačajo 10.000 otrok. Okrog 10. oktobra bomo sprejeli 10.000 otroka in kje je junak, ki bo šel na vrata in povedal, da zapiramo štacuno, ker prihaja še 2500 otrok,« je opozoril strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda in dodal, da dokler politiki ne bodo razumeli, da je potrebnega bistveno več denarja, toliko časa se bo gnev ljudi zlival na zdravstvene delavce.

O tem, kako reševati in preprečevati primere nasilja na zdravnike, so se na sestanku na ministrstvu pogovarjali direktorji zavodov. Med drugimi je generalna direktorica Onkološkega inštituta Zlata Štiblar Kisić poudarila, da morajo biti ukrepi konkretni, tako na makro kot mikro ravni: »Makro nivo pomeni pripravo varnostnih načrtov, usposobitev in večja pripravljenost varnostnih služb, okrepitev varnostnih služb. Tu je iluzorno razmišljati o kakšnih detektorjih, morda pa konkretno namestiti stikala za paniko v izpostavljene sobe, kjer je več opravka s problematičnimi pacienti in njihovimi svojci, kajti velikokrat so slednji nezadovoljni. Na mikro nivoju pa bi bila absolutno na prvem mestu komunikacija. Trening, trening in samo trening o tem, kako prepoznati pretečo nevarnost. To se da.«

Ali se da skrajšati tudi čakalne dobe, zaradi katerih bolniki izgubljajo potrpljenje do te mere, da zdravnikom grozijo, pa je vprašanje, na katerega bo po lastnih napovedih odgovoril tudi novi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj, ki je prestal glasovanje na skupščini, potrditi pa ga bo moral še Državni zbor. Pravi, da se v sklopu finančnega načrta namerava med drugim osredotočiti na skrajševanje čakalnih vrst. »Skušali se bomo znebiti vsaj tistih, ki so nedopustno dolge,« je dejal.

O perečih temah in dogajanju v zdravstvu se bomo pogovarjali tudi z gosti v studiu, v oddaji Pogovor o, ki bo na sporedu 7. septembra ob 17.05. Vabljeni k poslušanju!