Dan pričakovanj, skrbi in nastopov
Komentar tedna | 02.09.2016, 16:02 Tone Gorjup
Prvi šolski dan se na poseben način dotakne otrok, ki začenjajo novo šolsko leto, njihovih staršev, učiteljev, voznikov v bližini šolskih poslopij, odgovornih za varnost v prometu … in celo politikov. Začenja se tudi novo veroučno leto, ki ga z začetkom šolskega leta najbolj naravno lahko povežejo le v nekaj katoliških šolah, sicer drugorazrednih pri finansiranju, kljub odločitvi ustanega sodišča, da gre za neustavnost. Ne gled na to, se začetek veroučnega leta poleg veroukarjev dotakne še katehetov in duhovnikov.
Najprej otroci. Prvošolčki, ki jih je letos nekaj tisoč več kot lani, so vstopili v nov svet. (Morda tudi zaradi spodbudne družinske politike pred leti!?) Polni pričakovanja, vzemirjeni, nekateri negotovi in v strahu, saj ne vedo, kaj jih čaka… Kaj vse se jim lahko vtisne v spomin na prvi šolski dan!? Učenci višjih razredov šolo poznajo, prav tako sošolce, a kljub temu je zanje marsikaj novega. Spet drugače jo doživljajo tisti, ki so pred izbiro, kam po osnovi ali srednji šoli. Če bi prisluhnili šolarjem, bi slišali marsikaj, od navdušenih pripovedi do kratke besedice »beda«. Tudi učitelji in učiteljice ne morejo biti povsem ravnodušni, ko jim starši zaupajo svoje otroke. Kakšen bo letošnji razred? Morda tudi strah pred neukrotljivimi posamezniki, pred grožnjami s strani tistih staršev, ki svojih otrok niti približno ne obvaldajo ali celo ne pozanjo. Vsekakor je za učitelje pomembno, da poklic sprejemajo kot poslanstvo in ne zgolj kot službo. Tudi za starše ni tako preprosto. Mnoge skrbi, kako bodo otroci »zvozili« pri učenju; spet druge, kako do denarja, ki ga zahteva šolanje ali kaj narediti, da bi bila finančna stiska, v kateri so, čimmanj opazna. Še najbolj jasne so predstave tistih, ki skrbijo za varnost v prometu. Priporočila in zahteve do voznikov so nedvoumne; znakov s predpisano hitrostjo ne moreš razlagati na več načinov; prvošolčki in drugošolčki morajo imeti rumene rutke, čeprav so ponekod obudili staro navado rdečih rut … naučiti jih je treba, da na poti v šolo in nazaj skrbijo za svojo varnost.
Politiki so svet zase. Začetek šolskega leta se jih običajno dotakne službeno. Slednji čutijo dolžnost, da 1. septembra obiščejo vsaj eno šolo, se sprehodijo preh prehoda za pešce s šolarji in povedo kaj spodbudnega. In to od predsednika vlade in ministrov, do županov in drugih. Seveda so najprej na vrsti poslanice ob začetku šolskega leta, zatem izbira primerne šole; poskrbeti je treba za medijsko pokritost dogodka in ne nazadnje tudi za sporočilo, ki je primerno za učence, učiteljice, učitelje in starše, predvsem pa za širšo javnost …
Kaj so nam politiki pripravili letos? Najbolj odgovorna za to področje je gotovo ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. V svoji poslanici se je obrnila na učence in dijake ter jim zaželela, da bi v šolo hodili z veseljem in dobrimi občutki. Spomnila je, da znanje odpira številne poti. Učiteljicam in učiteljem ter drugim zaposlenim v šolah je zaželela pravo mero kreativnosti, inovativnosti in strpnosti, staršem pa, da ne pozabijo svoje pomembne vloge pri določanju vrednot in spodbujanju otrok ob premagovanju izzivov odraščanja. Predsednik države Borut Pahor si je pri poslanici pomagal z učenko Evo, ki se je veselila začetka šolskega leta, med počitnicami doživela veliko lepega in komaj čakala, da spet sreča sošolke in sošolce. Tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez je začutil potebo po poslanici. Med drugim je spomnil, da šola ne daje le znanje, ampak tudi vzgaja in pripravlja za življenje. Predsednik vlade Miro Cerar je svoje povedal med obiskom osnovne šole Livada, ki jo obiskuje nekaj sto otrok iz 32 različnih držav. Med drugim je dejal, da moramo »biti v naši družbi še naprej strpni, moramo si pomagati, a tudi tisti iz drugih kulturnih okolij se morajo postopno vključiti v našo družbo, da bodo lahko tukaj normalno živeli.« Ko bežni obiski minejo, se politki vrnejo k svojemu delu. Na prvi šolski dan so bili naprimer dokaj uspešni pri kadrovanju; sporočili so tudi, da bodo zaostrili priseljensko zakonodajo, če se bo pokazalo, da prihaja nov begunski val.
Pričakovali bi, da bo ob 25. obletnici samostojnosti iz ust politike prišlo tudi kakšno sporočilo v tem duhu, pa ga ni bilo. Je pa šolska ministrica določila štiri izbirne predmete, iz katerih bodo učenci devetih razredov (poleg obveznih predmetov) opravili nacionalno preverjanje znanja. Izbrala je geografijo, biologijo, tuji jezik in šport. Pričakovali bi, da bi med izbirne predmete uvrstila zgodovino! S tem bi morda naredila krorak h krepitvi domoljubja, domovinske zavesti, narodnega ponosa … Pa je šlo mimo …
Sklenimo z mislijo nadškofa Staneta Zoreta, ki jo je med mašo na prvi šolski in veroučni dan namenil dijakom škofijske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava: »Tukaj smo zato, da se najprej naučimo učiti. Učiti se povsod. Ne samo iz učbenikov in delovnih zvezkov. Ne samo iz tega, kar govorijo vaši profesorji, čerpav je seveda to skoraj sveto. Ampak tudi iz vsega tistega, kar vam življenje prinaša; s čemer vas življenje srečuje, kajti po vsem tem vas Bog srečuje. Z vsem tem vas Bog želi popeljati« skozi to šolsko leto.
