Umrl rektor višarskega svetišča

Slovenci po svetu | 30.08.2016, 10:55 Matjaž Merljak

Videmski nadškof, skupnosti višarskih kaplanov, župnija sv. Egidija v Žabnicah in sorodniki sporočajo, da je Višarska Kraljice sprejela v svoje naročje msgr. Dionizija Mateučiča, župnika v Žabnicah in rektorja svetišča na sv. Višarjah.

Mateucig (Mateučič) je umrl danes ponoči v 79. letu starosti v duhovniškem domu v Vidmu. Še je živ spomin na slovesno zlato mašo, ki so jo 27. junija 2015 v Špetru praznično slavili štirje slovenski zlatomašniki iz videmske pokrajine, msgr. Marino Qualizza, g. Mario Gariup, g. Božo Zuanella in msgr. Mateucig.

Dionizij Mateucig se je rodil 4. decembra leta 1937 v Pačuhu v občini Dreka. Osnovno šolo je opravil v Dreki, malo semenišče v Castelleriu pri Vidmu, klasično maturo na videmskem semenišču in bogoslovje v Vidmu. Posvečen je bil 29. junija 1965. Kot kaplan je nato do leta 1973 služboval v Cussignaccu pri Vidmu, nato je bil pet let župnik v letoviščarskem kraju Forni di Sotto, nakar je bil premeščen za nadžupnika v Sappado. Tam je ostal do oktobra 1991, ki so ga premestili v Špeter kot župnika in dekana za fare Nadiških dolin. Uvedel je mesečno mašo v slovenskem jeziku in bil deležen nasprotovanja. Ob 800-letnici špetrske župnije ga je 29. junija 1993 videmski nadškof Alfredo Battisti imenoval za častnega kanonika čedajskega kapitlja. Bil je tudi veroučitelj na dvojezični šoli v Špetru. Od leta 1998 dalje je bil župnik v Žabnicah v Kanalski dolini in rektor svetišča na Sv. Višarjah, kjer skrbi za vernike in romarje, ki prihajajo iz štirih jezikovnih in kulturnih svetov. V župnijah, kjer je opravljal svoje dušnopastirsko poslanstvo, je še zlasti skrbel za pastoralno delo za mladino. Veliko pozornosti je posvečal ohranitvi sakralnih zgradb in njihovi obnovi kakor tudi obnovi župnišč. V bogoslužju je uporabljal tudi slovensko benečansko narečje, občasno tudi v župnijskih listih. V homilijah je pozival k strpnosti in sožitju med različnimi narodnimi skupnostmi v Furlaniji Julijski krajini, o enotnosti Cerkve in prijateljstvu med ljudmi. Z veliko ljubeznijo je sprejemal romarje, ki so prihajali na Višarje, pa naj so bili Slovenci, Furlani, Italijani ali Avstrijci. Prvi vseh večjih slovesnostih je pred koncem svete maše romarje povabil k molitvi k Višarski Mariji in jo z njimi počastil v vseh treh jezikih. Zadnja leta mu je pri pastoralni oskrbi romarjev v poletnih mesecih pomagal tudi nadškof Alojz Uran.

Lani je za Koledar Goriške Mohorjeve družbe povedal: “Zadnji smo, zadnji slovenski duhovniki, imamo še sobrata v Mužnici, potem ni nobenega več. Ne vem, kako bo z Benečijo, kako bo s Svetimi Višarjamo, kjer nobeden duhovnik ne zna slovensko. Nadškofu sem že večkrat rekel, naj poskrbi za duhovnika, ki bi obvladal vse jezike, tudi slovenskega, a ne čuje na tisto uho”.

(vir: noviglas.eu)

Sožalje SSO ob smrt zlatomašnika msgr. Dionisija Mateuciga

Zapušča bogato versko in narodnostno izročilo vezano Slovence v videmski pokrajini

Svet slovenskih organizacij izreka občuteno sožalje ožjim sorodnikom in sobratom duhovnikom ob smrti zlatomašnika msgr. Dionisija Mateuciga, župnika v Žabnicah in rektorja Marijinega svetišča na Sv. Višarjih. Odhod msgr. Mateuciga predstavlja veliko izgubo iz verskega in narodnostnega vidika, saj je bil zvest in klen pričevalec Evangelija ter skrben posrednik slovenskega narodnega in verskega izročila med Slovenci v videmski pokrajini, še posebej v Kanalski dolini. Skupaj z njegovimi sobrati duhovniki ga bomo ohranjali v zvestem spominu, hvaležni za njegovo življenje, ki ga je daroval za oznanjevanje božje milosti slovenskim in drugim vernikom ter romarjem na sv. Višarje.

Z odhodom msgr. Dionisija Mateuciga pa se odpira pomembno vprašanje prihodnje oskrbe žabniške župnije in romarskega svetišča na sv. Višarjah, ki zadeva ohranjanje slovenskega jezika in narodnosti. Na to je pokojni tudi večkrat opozoril svoje cerkvene predstojnike in pri tem podčrtal pomembnost narodnostnega vidika. Sv. Višarje so namreč živa priča slovenske prisotnosti in vernosti v Kanalski dolini, kljub temu, da so se z leti uveljavile kot romarska referenčna točka za številne evropske narode. V tem smislu je Svet slovenskih organizacij mnenja, da se mora za prihodnost uveljaviti široko razmišljanje za take izbire, ki naj bi v celoti ostale zveste dediščini msgr. Mateuciga in njegovih predhodnikov.

Trst, 30. avgust 2016