Prizorisce študijskih dni Draga
Bliža se Draga 2016
Slovenci po svetu | 30.08.2016, 09:43 Matjaž Merljak
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta letos pripravlja 51. študijske dneve - Draga 2016, ki bodo 2. , 3. in 4. septembra 2016 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. Geslo letošnjega srečanja so besede Franca Jeze: Resnica ne more škoditi nikomur razen tistemu, ki se je mora bati. V nadaljevanju objavljamo program srečanja.
petek, 2. aeptember 2016, 16:30
Dr. Veronika Martelanc, dr. Aleksej Kalc, p. Robin Schweiger
ČLOVEK MIGRANT
V obdobju novega preseljevanja narodov, kjer se Evropejci znajdemo v vlogi gostitelja, nas prevzemajo različni občutki: od dobrosrčnosti in sočutja pa vse do strahu in odpora do neznanega. Na okrogli mizi bomo poskusili nekoliko bolje razumeti aktualno situacijo in možnosti razvoja scenarija. S katere vrste migranti prihajamo v stik? Kako poteka njihova integracija? Ali smo s svojim odnosom do njih še vedno civiliziran narod? S primerjavo migracij iz preteklosti bomo preverili, ali se ponavljajo dinamike in napake iz zgodovine ter kam lahko vodijo.
Sobota, 3. september 2016, 16:00
Mag. Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot, Martin Maver
DRUŽINA IN DRUŽBA, JEZIK IN IDENTITETA
Manjšina brez jezika nima prihodnosti. Na okrogli mizi hočemo preveriti koroške izkušnje, pridobljene na terenu za usidranje slovenske materinščine v nove dru- žine, analizirati stanje v manjšinskem prostoru v Italiji in ugotoviti, do kakšne mere se slovenščina umika iz redne uporabe v družini in koliko to vpliva na padec kvalitete jezikovnega znanja pri mladih, na katerega opozarjajo šolniki. Na podlagi skupnega razmišljanja naj bi prišli do novih zamisli in pobud za zagotovitev prihodnosti materinščine ter preučili možnosti za njih uresničenje. Edino tako bomo zaustavili umikanje slovenščine iz redne družinske in družbene prakse ter preprečili folklorizacijo naše skupnosti. To je problem, pred katerim se civilna družba ne more več skrivati.
Ob 19.00 uri: Slovesna izročitev pete Peterlinove nagrade.
Nazdravimo Sloveniji – proslava 25-letnice samostojnosti.
Nedelja, 4. september 2016,
Ob 9.00 bo za udeležence Drage sveta maša, ki jo bo daroval nadškof Ivan Jurkovič, vatikanski opazovalec pri OZN v Ženevi.
Ob 10.30 Nadškof Ivan Jurkovič
PRAVOSLAVNI VZHOD DANES
Po skoraj sto letih komunističnega totalitarizma se pravoslavje prebuja; kakšno je stanje duha v ruskem ljudstvu in kakšne silnice spodbujajo rast nove duhovnosti v razkristjanjenih množicah vzhodne Evrope. Kakšne poti išče pravoslavna pastorala in v kakšno smer gre razvoj teologije? Kakšni so kolektivni in individualni odzivi na verskem področju? Ali nacionalna struktura Cerkve še vedno veže pravoslavje na državno oblast? »Hodimo skupaj, smo bratje,« je dejal papež Frančišek med zgodovinskim srečanjem z moskovskim patriarhom Kirilom na Kubi. Kakšne možnosti ima danes ekumenski dialog med katolicizmom in pravoslavjem? Ekumensko gibanje je bilo vedno dejavno v Sloveniji, kakšno vlogo lahko odigra slovenska Cerkev?
Ob 16.00 dr. Janko Prunk
EVROPA, KAM?
Slovenci praznujemo 25 let demokratične in samostojne države. Uresničile so se sanje in zdelo se nam je, da se je nebo sklonilo do nas in nam naklonilo svetlo prihodnost. Pričakovali smo veliko, morda preveč, toda navdušeno doživljanje osamosvojitve, mednarodnega priznanja ter vstopa v Evropo je bilo upravičeno, a tudi preoptimistično. Evropa se je vzpostavila z grško in rimsko civilizacijo, ki pa sta propadli zaradi pomanjkanja zavesti o trascedentalni naravi človeka. Z razsvetljenstvom je dosegla izreden napredek v znanosti, tehnologiji in gospodarstvu, in uresničila pravno in socialno emancipacijo človeka, vključno suverenost narodov. Toda Evropa zanemarja zavest o presežni naravi človeka pridobljeno s krščanstvom, kar je privedlo do nacifašističnega in komunističnega totalitarizma, pa tudi do podivjanega kapitalizma, slonečega na nerazumnem hlepenju po profitu. Stara celina se iz krize lahko dvigne z novim duhovnim gibanjem, ki bi moralo sloneti na dveh temeljih, na teološkem (vera, upanje, ljubezen) in na razsvetljenskem (pamet, pravičnost, pogum in mera).
