Na ministrstvu si želijo kandidatov za zakonite zastopnike begunskih otrok iz vse Slovenije
Politika Petra Stopar
V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije so ob pripravi družinskega zakonika, razprava o katerem se je končala v četrtek, pozvali k ureditvi skrbništva. Neurejenost tega področja je prišla do izraza še zlasti ob prihodu mladoletnih tujcev brez spremstva. Veliko število jih je v našo državo prišlo z lanskoletnim begunskim valom. Mladoletni begunci, ki jim je država odobrila status oseb z mednarodno zaščito, morajo imeti skrbnika. Za tiste, ki na ta status še čakajo, pa skrbijo zakoniti zastopniki. Teh je po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno 39.
V Sloveniji je trenutno 29 begunskih otrok brez spremstva, od tega se jih je v minulem tednu deset vselilo v dijaški dom v Novo Gorico, enajst pa v dijaški dom v Postojno. Sedem jih ostaja v azilnem domu v Ljubljani, ena deklica pa je našla rejnike. Od vseh omenjenih jih je 20 zaprosilo za mednarodno zaščito, 9 pa jih ima status že priznan.
Vsi mladoletniki, ki so nastanjeni v Novi Gorici in Postojni, imajo svoje zakonite zastopnike, je na nedavni novinarski konferenci ministrstva za notranje zadeve dejala Ružica Boškić, ki skrbi za otrokove pravice in koristi, sodeluje pri njegovi vzgoji, izobraževanju in nastanitvi. Kot je pojasnila, so zakoniti zastopniki izbrani na osnovi javnega poziva, ki ga ministrstvo za delo objavi v soglasju z notranjim ministrstvom: „Ker gre za področje skrbništva, morajo te osebe izpolnjevati enake kriterije, kot vsak, ki lahko v Sloveniji opravlja skrbništvo, kar pomeni, da mu ne sme biti odvzeta roditeljska pravica, imeti mora potrdilo o nekaznovanosti in podobno ...“ Ko so ti pogoji izpolnjeni, na ministrstvu za delo s kandidati opravijo razgovor, „v katerem še enkrat osvetlimo, kaj je motivacija za to, da so se odzvali na javni poziv, na osnovi tega izberemo kvoto, ki jo kot država potrebujemo, nato pa ministrstvu za notranje zadeve predlagamo kandidate za usposabljanje“.
Ob tem je Boškićeva povedala, da si na ministrstvu želijo, da bi se na javni poziv prijavili ne le kandidati iz Ljubljane, ampak tudi iz drugih slovenskih regij ali krajev, saj so mladoletni tujci brez spremstva nastanjeni v različnih kriznih centrih po državi ali pa se zanje še odloča. Prav zato, ker je omenjena skupina 21 otrok začela bivati v Novi Gorici in Postojni, so iskali predvsem zastopnike z območja Primorske in Notranjske.
Predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel je pred časom opozorila, da bi morali področje skrbništva ustrezno urediti, saj da je sistem enak kot leta 1976. Skrbnik ima položaj starša s to izjemo, da otroka ni dolžan preživljati s svojim denarjem in ga nastaniti pri sebi doma, morda pa skupaj s centrom narediti vse, da ima varovanec toliko denarja, da lahko sam preživi. Po mnenju Murglove je skrbnik pri nas pravzaprav brezplačna in častna funkcija, „ampak z vso odgovornostjo“.
V Skupnosti centrov za socialno delo predlagajo, da bi bilo skrbništvo urejeno enako kot rejništvo, in sicer tako, da bi bile osnovne določbe v družinskem zakoniku, natančnejšo ureditev pa bi prinesel poseben zakon. Otrok, za katere so skrbniške naloge izvajali neposredno na centrih, je namreč čedalje več, lani jih je bilo 350, je še dejala Murglova.
