Marko Kocuvan
Veliki pok šele pride
Jože Bartolj
Pred kratkim sem bral analizo, ki ugotavlja, da je večina prebivalcev razvitega sveta nezadovoljna s trenutnimi razmerami, v katerih živimo. Ocenjujejo, da se je včasih živelo lepše in boljše. Vas to kakorkoli spominja na splošno mnenje v Sloveniji? Dejansko to stanje nima nobene povezave z ‘dobrimi starimi časi’, a ljudje čutimo, da je danes nekaj močno narobe.
Vedno pogosteje je slišati mnenja analitikov, da je svetovni finančni sistem prišel do točke tako močno pregretega motorja, da se ga ne da več ohladiti in da je eksplozija tako neizogibna. Konec koncev nas tudi zgodovina uči, da še nikoli v podobnih situacijah ni bilo drugega izhoda. Svet oz. predvsem razvite države so do danes ustvarile dolg, kot ga svet še ni videl in je previsok, da bi ga lahko kadar koli odplačali. Samo Italija je zadolžena za 130 % svojega BDP-ja. To je tako, kot če bi zaslužili 1.000 evrov, dolga pa bi imeli 1.300 evrov. Kako hitro bi razglasili osebni stečaj?
Od začetka gospodarske oz. nepremičninske krize v letu 2008 se je svetovni dolg podvojil. Stari dolgovi so se odplačevali z novimi zadolžitvami in se s tem obremenjevale prihodnje generacije. Spet znana slika iz Slovenije!
Da je svet v globokih težavah pričajo tudi posledice odločitve Britancev, da zapustijo EU, t.i. brexit. Angleški funt je doživel največji padec v zgodovini, delnice so doživele največji padec po letu 2008 – delnice nekaterih največjih bank so se znašle na najnižjih nivojih od začetka obstoja banke. Ne glede na rezultat »brexita« so tudi obveznice z zajamčenim donosom padle v negativno območje, s čimer so ogrožene pokojnine. Prav tako so bančne obresti že nekaj časa na ničli oz. celo pod njo. Tudi v Sloveniji morajo za zdaj podjetja, ki imajo več kot tri milijone evrov na računu, banki za to plačati. Nekaj je v svetu torej močno narobe, Evropska unija pa je trenutno grešni kozel.
Glavni krivci so banke, ki so v preteklosti nenadzorovano in z lastnimi interesi prekomerno posojale denar. Že omenjena Italija ima za 360 milijard slabih kreditov (okoli 10 proračunov Slovenije). Veliko vprašanje je, če bodo te banke še prejele mednarodno pomoč. Malo ljudi ve, da je bila v začetku leta sprejeta direktiva EU o sanaciji bank (znana tudi kot BRRD), ki v 50. členu določa, da se banko, ki se izkaže za kapitalsko neustrezno, sanira s pretvorbo njenih obveznosti do upnikov v lastniške deleže. Banka lahko torej obveznice varčevalcev in depozite zaseže do te mere, da doseže predpisano kapitalsko ustreznost – brez evra državne pomoči!
Nič čudnega torej, da ljudje po svetu dvigujejo svoj denar in ga hranijo izven bank. Vedno več ljudi pa posega tudi po plemenitih kovinah, ki so tradicionalno varno zatočišče pred negotovimi časi in pravi ohranjevalec vrednosti, ko gre denarju slabo.
Več komentarjev na Casnik.si
