Ekumensko srečanje v duhu ohranitve evropske duše

Slovenija | 29.07.2016, 16:52 Marjana Debevec

Pred slovesnostjo ob 100-letnici Ruske kapelice je bilo dopoldne v Ljubljani ekumensko srečanje predstavnikov katoliške, ruske pravoslavne in srbske pravoslavne cerkve. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je sprejel vodjo urada za zunanje zadeve pri moskovskem patriarhatu, metropolita Hilariona in zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija Perića. Na ekumenskem srečanju so metropolita Hilarion in Porfirije ter ljubljanski nadškof Stanislav Zore podpisali skupno izjavo z naslovom: »Da bi Evropa ohranila svojo dušo«. V njej so izpostavili nekatere teme pogovorov, ki so jih opravili v teh dneh. Spregovorili so predvsem o vprašanjih, ki skrbijo in vznemirjajo današnje človeštvo in s tem tudi kristjane na Vzhodu in Zahodu. Krščanske Cerkve namreč nosijo v sebi velikanski potencial miru in sprave in se čutijo soodgovorne za mir, saj nas vse zavezuje Jezusova beseda: »Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci«, so zapisali.

Eden od poudarkov skupne izjave pravoslavnih in katoliških kristjanov govori o prizadevanju za ohranjanje stvarstva. Obenem pa so zatrdili, da ne moremo križem rok opazovati, kako Evropa pozablja na svoje krščanske korenine in tone v vse večje razkristjanjenje. Zato se strinjajo, da se morajo kristjani vseh krščanskih cerkva združiti pri skupnem pričevanju za Kristusa in za evangelij, da bo Evropa ohranila svojo dušo, ki jo že dva tisoč let oblikuje krščansko izročilo.

Dotaknili so se tudi vprašanja vala beguncev, ki mu ni videti konca. Med begunci je veliko kristjanov z Bližnjega Vzhoda, ki jih je vojna pregnala iz njihovih vasi, mest in pokrajin. »Skupaj s Papežem in Patriarhom se sprašujemo, ali bo svet mirno gledal, kako bo krščanstvo povsem uničeno v pokrajinah, kjer se je najprej začelo širiti in kjer se je ohranilo skozi dvatisoč let?«, so zapisali.

Dotaknili pa so se tudi vprašanja družine. Pravoslavnim in katoličanom je skupno pojmovanje družine, ki je utemeljena skupnosti enega moža in ene žene s ciljem izpolnitve Božjega načela o rojstvu in vzgoji potomcev. Vrednoti očetovstva in materinstva sta za nas nedotakljivi, so zatrdili.

Spomnili pa so se tudi naših tisočletnih skupnih korenin in skupne duhovne dediščine. Leta 2013 je minilo 1150 let odkar sta sveta brata Ciril in Metod iz Carigrada na Velikomoravsko prinesla luč evangelija in pismenstva. Služila sta v času, ko kristjani Vzhoda in Zahoda še niso bili razdeljeni in ostajata vez med Vzhodom in Zahodom. Po pravici ju imenujemo apostola Slovanov, zavetnika Evrope in priprošnjika za edinost kristjanov. Vsi skupaj pa so prosili za Božjo pomoč pri reševanju skupnih nalog in preseganju izzivov, ki stojijo pred kristjani.

OBJAVLJAMO CELOTNO SPOROČILO ZA JAVNOST

»Da bi Evropa ohranila svojo dušo«

Julijsko spominsko slavje pri ruski kapelici pod Vršičem nudi vsako leto priložnost, da se spoštljiv molitveni spomin na mrtve ruske ujetnike poveže z ekumenskim srečanjem predstavnikov Pravoslavne Cerkve in Katoliške Cerkve. Kraj trpljenja in smrti sredi slovenskih planin v času prve svetovne vojne je v zadnjih letih postal kraj molitve in bratskih srečanj med narodi in krščanskimi Cerkvami. Vojne so sejale sovraštvo in delitve, Božja dobrota pa je napravila, da so iz tragičnih dogodkov zrasle nove vezi in prijateljstvo med narodoma, ki se vsako leto krepi ob rusko-slovenskih srečanjih.

Delegacijo Ruske Pravoslavne Cerkve letos vodi metropolit Volokolamski Ilarion, predsednik Oddelka za zunanje cerkvene zadeve pri Moskovskem patriarhatu. V sklopu njegovega obiska v Sloveniji so potekali vsebinsko bogati medkrščanski razgovori, kjer so sodelovali še Zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije z delegacijo Srbske Pravoslavne Cerkve in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore s sodelavci ter celjski škof Stanislav Lipovšek kot predsednik Slovenskega ekumenskega sveta.

Rdeča nit vseh pogovorov so bile nekatere teme, o katerih sta govorila papež Frančišek in Kiril, patriarh Moskve in cele Rusije, med srečanjem, ki je potekalo 12. februarja letos na Kubi. Govorili smo o vprašanjih, ki skrbijo in vznemirjajo današnje človeštvo in s tem tudi kristjane na Vzhodu in Zahodu. Krščanske Cerkve nosijo v sebi velikanski potencial miru in sprave in se čutijo soodgovorne za mir, saj nas vse zavezuje Jezusova beseda: »Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci« (Mt 5,9).

Misel o miru nas je vodila k misli o naši skupni odgovornosti za stvarstvo (naravo), ki ga je Stvarnik zaupal vsemu človeštvu, da bi ga »obdelovalo in varovalo« (1 Mz 2,15). Kristjani smo dolžni napraviti vse, da bi se z obzorja človeštva umaknila grožnja »uničenja sveta in možnost nove svetovne vojne« (Skupna izjava papeža Frančiška in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije, št. 11).

Ne moremo križem rok opazovati, kako Evropa pozablja na svoje krščanske korenine in tone v vse večje razkristjanjenje. Edini smo v misli, da se morajo kristjani vseh krščanskih cerkva »združiti pri skupnem pričevanju za Kristusa in za evangelij, da bo Evropa ohranila svojo dušo«, ki jo že dvatisoč let oblikuje krščansko izročilo (Skupna izjava, št. 16).

 

Evropa doživlja val beguncev, ki mu ni videti konca. Med begunci je veliko kristjanov z Bližnjega Vzhoda, ki jih je vojna pregnala iz njihovih vasi, mest in pokrajin. Skupaj s Papežem in Patriarhom se sprašujemo, ali bo svet mirno gledal, kako bo krščanstvo povsem uničeno v pokrajinah, kjer se je najprej začelo širiti in kjer se je ohranilo skozi dvatisoč let?

V teku pogovorov smo se dotaknil vprašanja družine. Pravoslavnim in katoličanom je skupno pojmovanje družine, ki je utemeljena skupnosti enega moža in ene žene s ciljem izpolnitve Božjega načela o rojstvu in vzgoji potomcev (1 Mz 1,28). Vrednoti očetovstva in materinstva sta za nas nedotakljivi.

Spomnili smo se tudi naših tisočletnih skupnih korenin in skupne duhovne dediščine. Leta 2013 je minilo 1150 let odkar sta sveta brata Ciril in Metod iz Carigrada na Velikomoravsko prinesla luč evangelija in pismenstva. Služila sta v času, ko kristjani Vzhoda in Zahoda še niso bili razdeljeni in ostajata vez med Vzhodom in Zahodom. Po pravici ju imenujemo apostola Slovanov, zavetnika Evrope in priprošnjika za edinost kristjanov.

Medkrščanske pogovore smo povezali z obiskom ljubljanske stolnice ter srbske pravoslavne cerkve v Tivoliju.

V molitvi Kristusu, Božji materi Mariji, in zavetnikom cerkva, ki jih častita obe Cerkvi – svetemu Nikolaju Čudodelniku in svetima bratoma Cirilu in Metodu, smo prosili za Božjo pomoč pri reševanju skupnih nalog in preseganju izzivov, ki stojijo pred kristjani.

Metropolit Volokolamski Ilarion, predsednik Oddelka za zunanje cerkvene zadeve pri Moskovskem Patriarhatu

Metropolit Zagrebško-ljubljanski Porfirije

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM