Mali delničarji za poplačilo razlaščenih vlagateljev
Politika | 20.07.2016, 16:06 Petra Stopar
Vseslovensko združenje malih delničarjev je pripravilo zakon, ki bi omogočil poplačilo delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic bank, ki so bili razlaščeni v državni bančni sanaciji decembra 2013. Predvideva izdajo prednostnih delnic in obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank, tako da bi se razlaščenci poplačevali iz dividend na delnice oziroma obresti na obveznice.
Poročali smo že o sodbi Sodišča Evropske unije, da smernice Evropske komisije o bančništvu iz avgusta 2013 niso zavezujoče za države članice pri postopkih sanacije bank. S to sodbo so mali delničarji znova potrdili svoje stališče, da bi v času sanacije Vlada RS in Banka Slovenije lahko predlagali drugačne rešitve namesto tega, da sta za namene sanacije dovolili razlastitev skoraj 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja. Prav tako je bilo izbrisano premoženje pol milijona državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.
Na današnji novinarski konferenci je zato Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) predlagalo, da država tem vlagateljem kot nadomestilo za razlastitev ponudi obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čeprav je slaba banka državna družba, v Združenju menijo, da s tem ne bi obremenili proračuna oziroma davkoplačevalcev. Predvideva izdajo prednostnih delnic in obveznic DUTB, tako da bi se razlaščenci poplačevali iz dividend na delnice oz. obresti na obveznice. Zakon bi upošteval delničarje in imetnike podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke Vipa, Probanke in Factor banke ob razlastitvi decembra 2013 in Banke Celje ob razlastitvi decembra 2014.
„Sredstva, potrebna za ureditev tega vprašanja so že na razpolago pri bankah in kot smo predvideli, je na eni strani to upravičenje iz naslova slabe banke, kamor so bile v precejšnji meri za marsikoga tako rekoč ničvredne terjatve prenesene. Zato ne vidimo nobene težave, da bi pri tem participirali ti, ki so bili razlaščeni iz tega naslova, zato računamo, da ne bo nikakršnih razlogov, da bi se našemu predlogu kdo upiral, če gre res za ničvredno premoženje. Seveda se zavedamo, da to v resnici ni tako,“ je poudaril predsednik VZMD Kristjan Verbič. Predvidevajo, da bi njihov predlog zakona prišel prek vlade ali poslancev, lahko bi bil tudi del rešitve, ki jo bi predvidelo ustavno sodišče. Če nobena od teh možnosti ne bi bila uresničena, bi predlog v DZ poslali prek pobude državljanov. V VZMD so pripravljeni tudi na pogovore o morebitnih prilagoditvah rešitev v zakonu.
Član strokovnega sveta združenja in predstavnik razlaščenih imetnikov delnic v NKBM Peter Glavič je dodal, da se zdaj kaže, da nobena druga država članica v sanaciji ni naredila takšne razlastitve malih delničarjev, kot jo je Slovenija: „Moram reči, da je predsednica takratne vlade Alenka Bratušek včeraj celo rekla, da se ona s tem ni ukvarjala, to je pustila finančnemu ministru, namesto da bi odšla k takratnemu predsedniku Evropske komisije Barrosu in se dogovorila z njim, kako to, da mora edino Slovenija nekaj takega izvesti. V tem sporočilu je seveda 90. točka, ki pravi, da se tiste banke, ki so vložile zahtevek pred 1. avgustom 2013, rešujejo po starem. Imamo celo sklep Sveta EU, torej najvišjega organa predsednikov vlad držav članic, ki priznava, da sta dve slovenski banki že v postopku – NLB od januarja 2013 in NKBM. Torej ni bilo nobenega razloga, da bi se sploh kakorkoli upirali in bi pri njih naredili enako, kot so naredile vse ostale članice v času krize, torej od Nemčije, ZDA, Francije in drugih.“
Sicer pa bo o razlastitvi imetnikov podrejenih obveznosti odločalo tudi ustavno sodišče. Presojalo bo, ali so bile s tem ukrepom kršene pravice oz. ali je bil poseg nesorazmeren. Ugotoviti bo moralo tudi, ali vlagatelji zaradi delitve bremena pri dokapitalizaciji bank niso utrpeli večjih izgub, kot bi jih sicer, če ne bi bilo državne pomoči - ker pa o ukrepih ne more soditi, pomeni, da bo morali presoditi o ustavnosti členov zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za te ukrepe. Razsodbo je pričakovati jeseni.
„V vseh drugih primerih razlastitev – 'bail in-a' v Evropi – so bili razlaščeni do neke mere poplačali in so vlade v okviru svojih pristojnosti in tudi v dogovoru z Evropsko komisijo ta vprašanja že uredile,“ je opozoril Verbič in spomnil na pismo, ki ga je februarja letos predsednik Evropske federacije investitorjev poslal predsedniku vlade Miru Cerarju, takratnemu finančnemu ministru Dušanu Mramorju ter predsedniku Evropske komisije Jean-Claudeu Junckerju kot nekaterim ostalim komisarjem. „V manj kot mesecu dni se je odzvala Evropska komisija in vsi tamkaj naslovljeni, medtem ko odgovora tako slovenskega ministra kot premierja na federaciji niso prejeli.“
Spomnimo: Z izbrisom obveznic so v sanaciji bank leta 2013 sredstva izgubile številne družbe, zlasti zavarovalnice ter posamezniki, med njimi Tadej Kotnik, prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu. Ta zakon je bil namreč podlaga za ukrepe razlastitve.
