Ima Ledeno kraljestvo res negativno sporočilo?

Slovenija | 16.06.2016, 18:10 Marjana Debevec

Otroški, predvsem dekliški svet, je v zadnjem letu dobesedno obnorela risanka Ledeno kraljestvo. Na prvi pogled gre za lepo zgodbo, ki govori o zmagi sestrske ljubezni. Po drugi strani pa smo lahko ob nekaterih likih starši občutili tudi malo nelagodja... Je to upravičeno? O vsem tem smo se v dijaški oddaji pogovarjali z zakoncem Polonco in Tomažem Sokol.

Ledeno kraljestvo: prikrita sporočila LGBT agende?

Mnogi gledalci so že prvi del Ledenega kraljestva »brali« med vrsticami in so mu očitali ne preveč prikrito LGBT agendo. To seveda za Disneyeve risanke ni nič posebnega, morda je pri je v tej risanki to samo malo bolj očitno.

Če prisluhemo izvirnemu, angleškemu besedilu risanke, lahko opazimo, da se v filmu na več mestih uporabljajo enaka retorika, enaka sporočila, enake poteze kot v odnosih med LGBT osebami ali do njih, kakor jih spodbujajo predvsem LGBT aktivisti. (Zanimivo – v slovenski sinhronizaciji tega ni tako očitno opaziti.)

Elsa ima nenavadno moč, da pod njenimi rokami zmrzne vse, česar se dotakne. Njena moč je škodljiva in slaba, toda Elsine moči nikakor ne smemo obsojati, saj se je taka že rodila (»she was born that way«)!

Elso starša zapreta v sobo in jo učita, da mora biti »dobra deklica« (»be a good girl«) in da svetu ne sme pokazati, kdo v resnici je – kakor da je njena nenavadna moč bistvo nje same. V enem izmed prizorov, ko se njena moč pokaže pred meščani, so ti zaradi vzklika »Ima demonske moči!« (»She has demonic powers!« – v slovenski sinhronizaciji je prevedeno, da gre za »čarovništvo«) prikazani zelo negativno. Sporočilo je enako kot v prvem primeru: tudi če gre za negativno lastnost, je nedopustno, da ljudje tega ne sprejmejo.

To Elsino prikrivanje je za gledalca čustveno tako naporno, da v filmu »katarzo« doživimo šele v trenutku, ko se Elsa »razkrije« – svojo moč sprejme kot svojo identiteto. Razkrije pa se prav ob pesmi »Let it go« (dobeseden prevod naslova bi bil »Pusti, naj gre …«).

Vživimo se za trenutek v svoje otroke, predvsem hčerke, ki gledajo risanko. Ob pesmi gledalci doživljamo olajšanje (»Končno si je Elsa dovolila zaživeti …«), ob tem pa naše hčerke polne občutij žalosti, pričakovanja, adrenalina (saj vemo – ko smo pod vplivom tovrstnih hormonov, si stvari bolje zapomnimo) … gledajo Elso, kako se ob tem, ko se »razkrije«, sleče iz dostojno oblečene princese v zapeljivko s konkretnim dekoltejem, visokim razporkom, intenzivno naličenim obrazom in zapeljivim pogledom.

Ste kdaj poslušali besedilo te pesmi v angleščini? Celotno besedilo pesmi »Let it go« govori o razkritju in ni čudno, da so pesem za svojo vzela LGBT okolja.

Poleg prikritega sporočanja o pomenu razkritja svojih moči/nagnenj pred svetom je nemara najbolj problematičen del pesmi relativizacija in predstavitev lažne svobode (neposreden prevod): »Ni več 'prav', ni več 'narobe', zame ni pravil! Svobodna sem!«

Poleg tega je v filmu še nekaj detajlov, ki staršem lahko dajo misliti, kakšna (subtilna) sporočila o moškosti, ženskosti, odnosih, družini ... daje film.

Vzporedno z Elsino poteka tudi Anina zgodba. Ste že opazili, da moški v risankah in filmih pogosto izgubljajo svojo moškost? Tako tudi v Ledenem kraljestvu. Krištof je v zgodbi sicer zelo prijeten fant moških potez, a iz nevarnosti ga vedno reši drobcena Ana.

Težko bi spregledali prizor, v katerem prodajalec z zanimivo gestiko in glasom, ki bi ga težko pripisali obilnemu Švicarju, pomaha moškemu s kopico otrok, ki v ozadju gledajo skozi vrata savne: »Juhu, hi, family!« (»Juhu, pozdrav družinica!« V slovenski sinhronizaciji je prevedeno: »Juhu, hej srčki!«).

To je le del sporočil, ki se skrivajo v risanki Ledeno kraljestvo in na katera bi morali biti pozorni.

Prihaja Ledeno kraljestvo 2 – in zahteve, naj Elsa dobi punco

Za leto 2018 se napoveduje nadaljevanje: Ledeno kraljestvo 2. Z napovedjo novega dela pa se je na twiterju zgodila kampanja, naj čim več ljudi priska na Disney, da bi Elsa dobila punco ...

Kampanja #GiveElsaAGirlfriend se je v trenutku tako močno razširila, da so o njej govorili v številnih svetovnih medijih, pa tudi pri nas – RTV Slovenija. Seveda v večini z navdušenjem.

Pri tem je zanimivo pogledati, kako so jedro spročilnosti dogajanja povzemali v naslovih: Frozen fans urge Disney to give Elsa a girlfriend a sequel (Oboževalci Ledenega kraljestva pritiskajo na Disney, naj da Elsi v nadaljevanju punco), Frozen 2: Disney Fans plead with Disney to give Elsa Girlfriend in Sequel (Ledeno kraljsetvo 2: Disneyevi oboževalci prosijo, da bi v nadaljevanju Elsa dobila punco), Everyone Thinks Elsa Should Be The First Lesbian Disney Princess (Vsi mislijo, da bi morala biti Elsa prva lezbična Disnijeva princesa).

Tudi v prispevku na spletnem portalu RTV Slovenija se ponovi podobna dikcija: oboževalci ... si želijo sprememb.

Ste opazili manipulacijo? Glavne oboževalke te risanke so deklice med 4. in 10. letom. Res mislite, da si one želijo, da bi Elsa dobila punco?!

Kdo je Alexis Isabel?

Alexis je pri svojih rosnih najstniških letih že znana feministka in twiterašica. Omenjeni tvit ji je prinesel takojšno slavo ter številne odmeve in intervjuje v medijih.

Alexis se zavzema za pravice žensk, a ob hkratnem lastnem popredmetenju, saj se zelo rada fotografira v precej razgaljenih in v izzivalnih pozah. Aktivna pri zaničevanju moških v kampanji »man privilege«. Je belka in obenem aktivna v kampanji »white privilege«, ki zaničuje belce.

Alexis pa ni protislovna le v svojih aktivističnih načelih. Zgovoren je njen blogovski zapis, v katerem pojasnjuje, zakaj je ustvarila #GiveElsaAGirlfriend in ki se – zanimivo – nahaja na MTV-jevi strani. (MTV je nekakšen »podaljšek« Disneya, ki je med zvezde izstrelil deklice, kot so na primer Selena Gomez, Britney Spears in Miley Cyrus. Naštete so le tri izmed mnogih, ki so v času slave pri Disneyu nekaj let mlajšim deklicam predstavljale vzor, a so se v prvih dneh svoje polnoletnosti "preselile" na MTV glasbeno sceno ter se prelevile v razuzdana dekleta, pogosto brez kančka ženskega dostojanstva).

Zapis je zelo čustven. V njem Alexis pravi: »Ko sem odraščala, sem bila resnično zmedena o tem, kdo sem. Velik del mene je še vedno zmeden.« (Poudarek P.S.) Na drugem mestu pa zapiše, da je »ključnega pomena dati mladim deklicam možnost, da bi razumele, da princesa lahko ljubi princeso na enak način, kot Pepelka ljubi svojega princa, saj naj bi jim to pomagalo, da ne bi bile osamljene in zmedene v, tem kar so«. (Poudarek P.S.)

Alexis še zapiše, da se je z lezbištvom (oziroma tem, kaj pomeni biti lezbijka) seznanila, ko je bila stara 9 let, in to prek glasbenega hita »I Kissed a Girl« (ki ga je seveda močno promoviral ravno MTV!). A kljub temu z zapisom sporoča, da svoje identite še ni našla ...

Toda zastavlja se vprašanje, ali bi jo našla, če bi gledala film z dvema princeskama? Bo odgovor na svoja najgloblja hrepenenja našla v risanki?

In nenazadnje, kakšna pomoč pri iskanju identitete bo to za »vse punce« – tudi tiste, ki do trenutka gledanja risanke s homoseksualnim parom niso čutile zmedenosti glede svoje spolne usmerjenosti ali celo temeljne, ženske identitete?

Torej – bo Elsa v drugem delu res postala lezbijka?

Težave, ki jih v risanki Ledeno kraljestvo doživlja Elsa, so v nekem smislu res podobne težavam oseb z istospolnimi nagnjenji, res ima do raznih »princev« dokaj odklonilen odnos – zato so jo tudi na LGBT sceni prepoznali za svojo junakinjo. A širše tega v prvem delu ni zaznati. A vsi ti nastavki ne pomenijo nujno, da bo Elsa v drugem delu res dobila punco.

Tudi v »predokusu« drugega dela, ki so ga pri Disneyu že dali v ogled, te tematike ni zaznati. Veliko bolj verjetno bodo v enakem, malo zamaskiranem tonu nadaljevali.

Dvomim tudi, da si bi pri Disneyu dovolili tak poslovni kiks. Verjetno se zavedajo, da je aktivistov, ki so na twitterju sicer zelo glasni, med njihovimi gledalci dokaj malo.

Koneckocev pa je za spreminjanje kulture in vpliv na mlajše generacije veliko bolj učinkovit prikrit, mehkejši način – da junake iz risank za svoje vzame najširši krog otrok (v primeru Ledenega kraljestva zlasti deklic).

To strategijo lahko razberemo tudi iz besed, ki jih je izrekla ena od scenarist Ledenega kraljestva Jenifer Lee kot komentar v zvezi z očitki o prikritih homoseskualnih vsebinah v filmu: »Mi vemo, kaj smo naredili. Ampak hkrati čutim, da ko je film enkrat končan in ga začnemo prdvajati, pripada svetu, zato ne bi rada o tem rekla ničesar in to prepustila opoževalcem. Mislim, da morajo povedati oni.«

Ob tem, ko z možem že nekaj časa spremljava Disneyeva skrita in odkrita sporočila, pa sama tudi dvomim, da je LGBT kampanja nastala povsem spontano, kot jo predstavljajo.

Pri tej kampanji gre za tako dobro marketinško strategijo, da bi si boljšo reklamo pri Disneyu zelo težko zamislil. In zanjo ni zapravil niti dolarja. Četudi Elsa ne bo dobila punce, je vse, kar se dogaja okoli te kampanje torej zelo dobra promocija.

V rokah staršev

Ne glede na to, da je potrebno priznati, da je risanka celo za odrasle zelo gledljiva, da vsebuje nekaj dobrih sporočil, simpatično smešnih trenutkov in hkrati močno presega klasične zgodbe princesk, pa je vendar za starše pomembno zavedanje, da sporočilo Ledenega kraljestva ni le sestrska ljubezen in dejstvo, da »ljubezen na prvi pogled ni nujno prava ljubezen«, temveč močno posega na področje posameznikove, še posebej otrokove intime.

V naših rokah je kolikokrat, če sploh, bomo dovolili, da bodo naši otroci gledali v risanko zapakirane vrednote, ki jih starši prepoznamo za škodljive v obdobju, ko otroci in najstniki (spolno) dozorevajo in iščejo lastno identiteto.

Na nas starših je tudi, ali se bomo o teh temah z otroki pogovorili oziroma jih vsaj primerno vrednotili, ali pa bomo presodili, da bomo manj škode naredili, če jih bomo ignorirali in se trudili predvsem ustvariti alternativno okolje, kjer se bodo otroci lahko krepili v svoji moškosti oz. ženskosti.

Prav tako je od nas staršev odvisno, ali bomo pri tovrstnih sporočilih brezbrižno zamahnili z roko, češ, gre za naključja ali nič pomembnega, ali pa bomo risanko raje aktivno pogledali skupaj z otrokom in se pogovorili o sporočilih in vrednotah, ki jih prinaša.

Pri marsikateri Disneyevi risanki (ali filmu) pa ne bi škodovalo, če bi jo starši celo pogledali vnaprej.