Zdravnik, ki je odkril vzrok za Downov sindrom, zagovornik življenja
Slovenija | 16.07.2016, 08:05 Marjana Debevec
Ko je zdravnik in znanstvenik Jérôme Lejeune odkril vzrok za Downov sindrom, se ni zavedal, da bo s svojim odkritjem povzročil pravi genocid nad nerojenimi otroki. Preostanek življenja je zato kljub burnemu nasprotovanju posvetil svojim najbolj ranljivim pacientom. Po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov otrok z Downovim sindromom splavijo še pred rojstvom. Jérôme Lejeune pa je zaradi svojega neutrudnega zavzemanja za življenje danes francoski svetniški kandidat.
Francoski zdravnik in znanstvenik Jérôme Lejeune je leta 1958 pod mikroskopom odkril vzrok za Downov sindrom: dodaten 21. kromosom. Šlo je za izjemno odkritje s tragičnimi posledicami: Lejeune je moral kot goreč zagovornik življenja opazovati, kako se njegovo odkritje množično uporablja za uničenje še nerojenih otrok z diagnozo trisomije 21. »Če rečeš genetiku: razišči kromosome tega otroka in če niso normalni, ga bom odstranil, potem nas zelo jasno prosiš, naj igramo vlogo Poncija Pilata. In jaz nočem ubijati teh otrok«, je zatrdil.
Ko so se po odkritju vzroka za trisomijo 21 nanj po pomoč in nasvet obračali starši otrok z Downovim sindromom, se je posvečal temu, da je njihovim družinam in družbi, ki zahteva vse večjo popolnost, pokazal njihovo pravo vrednost.
Na letnem srečanju Ameriškega združenja za človeško genetikov leta 1969 je ob prejemu prestižne znanstvene nagrade Williama Allana spregovoril v bran otrok z Downovim sindromom.
Čeprav so ga kolegi prepričevali, naj se v govoru omeji na strokovna vprašanja, se je Lejeune odločil drugače. »Medicina se že tisočletja bojuje za zmago življenja in zdravja nad boleznijo in smrtjo. Če ta red obrnemo, bo to spremenilo celotno medicinsko logiko«, je dejal zbranim.
Lejeune se je zavedal, kakšno ceno bo imel njegov govor. Tisti večer je napisal ženi: »Danes sem izgubil Nobelovo nagrado.« Kot je predvidel, ga je znanstvena, medicinska in politična elita v Franciji izobčila, deležen je bil tudi verbalnega nasilja. Ko je leta 1975 v Franciji potekala kampanja za legalizacijo splava, so se na zidovih Sorbone pojavili napisi: »Smrt Lejeunu!« Ostal je tudi brez denarne podpore za svoje raziskovalno delo.
Ko je papež Pavel VI. leta 1974 ustanovil Papeško akademijo znanosti, je profesor Lejeune spet dobil priložnost, da se pridruži znanstveni eliti pri raziskavah s področja znanosti in etike. Med drugim je spletel tesno prijateljstvo s kardinalom Wojtyło, ki se je še poglobilo, ko je ta postal papež. Ko je Janez Pavel II. leta 1997 obiskal Pariz, se je ustavil na Lejeunovem grobu, kjer je molil skupaj z Lejeunovo ženo, otroki in vnuki.
Jérôme Lejeune je danes francoski svetniški kandidat. Njegovo poslanstvo v Parizu nadaljuje združenje Jérôme Lejeune z motom »Raziskovati, zdraviti, ščititi«. Združenje, ki ima svojo izpostavo tudi v ZDA in Španiji, se posebej posveča pomoči družinam z otroki z različnimi genetskimi boleznimi. Raziskave, ki jih financirajo, pa se posvečajo pravi nalogi znanosti in medicine: kako izboljšati življenja takšnih otrok in njihovih družin.
