Pregled slovenskih dogodkov od petka, 8., do petka, 15. julija

Slovenija | 16.07.2016, 00:10 Marjana Debevec

Slovenijo je v sredo popoldne po prvem kratkem vročinskem valu zajelo neurje, ki je povzročilo obilo težav; tako zaradi zalitih kleti, kot tudi podrtih dreves in daljnovodov. Ponekod je padala tudi toča, nekaj tisoč ljudi je ostalo brez električne energije. Škodo še ocenjujejo, vreme pa pravijo, da naj bi v prihodnjih dneh postalo spet malo bolj poletno.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Razburkano ozračje pa je v tem tednu vladalo tudi na političnem prizorišču. V sredo je svoj odstop premieru podal finančni minister Dušan Mramor. Vlado Mira Cerarja je tako zapustil že osmi minister v manj kot dveh letih. Za ta korak se je Mramor odločil, kot je sam dejal, iz osebnih razlogov. Pojasnjevati jih ni želel, je pa napovedal, da se vrača v profesorske vode. Premier Cerar, ki pred meseci ponujenega odstopa Marmorja ni želel sprejeti, češ, da je nepogrešljiv člen koalicije, sedaj poudarja, da bo vlada tudi brez Mramorja delala naprej.

Mramor pravi, da odhaja z dobrim občutkom, za svoja največja dosežka pa šteje konsolidacijo javnih financ in upravljanje z državnim premoženjem.

Sicer naj bi finančno ministrstvo na lastno željo zapustil tudi državni sekretar Metod Dragonja, ki je bil zelo na udaru zaradi političnega kupčkanja v Luki Koper.

Na odstop finančnega ministra so se takoj odzvali gospodarstveniki, pa tudi politične stranke. Opozicija se zavzema za predčasne volitve, a koalicijski partnerji zatrjujejo, da je koalicija trdna.

Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se hiša, zidana na pesku nepoštenih volitev, po dveh letih besedičenja in kitenja s tujim perjem sesuva v prah. Dodal je, da prihaja čas končnih bilanc.

Poslanec NSi Matej Tonin ocenjuje, da je čas odstopa finančnega ministra povsem neprimeren, zato pozivajo k predčasnim volitvam.

Jože Tanko SDS pa omenja lobije, ki zdaj terjajo plačilo, ker so pomagali, da je ta vlada sploh prišla na oblast.

Kot že rečeno, začasno finančni resor vodi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Ta namerava nadaljevati začrtano pot, projektov z dolgoročnimi posledicami se ne bo lotevala.

Premier je sicer pogovore o novem ministru za finance že začel, če mu bo uspelo dobiti dobrega kandidata, bo s tem državni zbor seznanil avgusta. Do imenovanja novega ministra bi tako lahko prišlo konec avgusta ali v začetku septembra.

Bolj mirno je bilo, vsaj na prvi pogled, v tem tednu v Luki Koper, kjer delo po tridnevni blokadi pristanišča teče nemoteno. Premier Cerar za vse, kar se dogaja v poslovnem procesu Luke Koper krivi vodstvo, torej upravo in nadzorni svet. Če proces ni stekel, potem bo za to moral nekdo odgovarjati, je dejal premier. V zvezi s projektom drugi tir pa poudaril, da podelitev koncesije ne pomeni privatizacije, saj infrastruktura po preteku koncesije preide v last države. Za drugi tir bo koncesijo dobilo podjetje 2TDK, ker pa prihodki od uporabnine ne bodo zadoščali za investicijo, bo treba poleg plačila razpoložljivosti s strani države zagotoviti še dodatne komercialne prihodke. To pomeni, da je treba k projektu pritegniti zasebne investitorje. O Luki Koper, kjer naj bi interese imeli različni lobiji, pa bomo v prihodnjih mesecih gotovo še poročali.

Vrh koalicije se je v tem tednu uskladil o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo zdaj v javno obravnavo. Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je ob tem pojasnila, da nova rešitev prinaša razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov, razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 56 milijonov evrov in razbremenitev nagrad za uspešnost oziroma božičnic v obsegu 45 milijonov evrov. Predvideva pa tudi nekatere spremembe v prid polnjenja proračuna.

Na novosti so se že odzvali delodajalci. Po mnenju Združenja Manager te ne rešujejo problema obdavčitve dela. Gospodarstvo namreč po oceni združenja potrebuje tak davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije pa predlog obremenjuje podjetja in je nepravičen do zaposlenih v gospodarstvu.

Tudi SDS meni, da mini davčna reforma ne bo prinesla finančnih učinkov, prav tako pa ne bo izboljšala konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je ocenil poslanec SDS Andrej Šircelj. V največji opozicijski stranki se še naprej zavzemajo za celovit paket za konkurenčnost in vlagateljem bolj prijazno poslovno okolje.

Pri mini davčni reformi gre "za nekaj kozmetičnih popravkov davčne zakonodaje, lahko bi rekli hiter lifting, ki bo svojo nabojno moč verjetno tudi zelo hitro izgubil", je v izjavi za medije še dejal Šircelj.

Vlada je v torek imenovala komisijo vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo bo še naprej vodil Jože Dežman. Kot je povedal slednji, trenutno izvajajo sanitarni iznos iz kraških jam in brezen, v teku pa je še razpis za izbor izvajalcev za odkrivanje prikritih vojnih grobišč. Dežman je tudi prepričan, da je zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, sprejet julija lani, uzakonil prakso, ki jo je komisija vzpostavila po letu 2005. Po njem je - ne glede na sestavo komisije - področje prikritih vojnih grobišč in pokopa žrtev postalo obveza države. Letos je za ureditev približno 70 prikritih vojnih grobišč zagotovljenih pol milijona evrov, kar omogoča komisiji, da izvaja začrtani program.

Poslanci so včeraj obravnavali in sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu, ki je burno javno razpravo sprožila predvsem zato, ker predvideva uvajanje tujih učnih jezikov oziroma angleščine pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji. Zato je Slovenska matica pripravila srečanje z naslovom: Zagovor slovenščine. Udeleženci so državnemu zboru predlagali, naj novelo zvrne.

Da gre za absurden predlog, ki izraža hlapčevstvo, je bil kritičen slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor, ki je udeležence srečanja nagovoril v videoposnetku. “Cankar bi se obrnil v grobu, Prešeren prav tako.”

Pozval nas je, naj bomo Slovenci in ne popustimo pritiskom globalizacije. Če bi novelo zakona o visokem šolstvu predlagala in podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti, bi se Pahor odrekel akademskemu nazivu.

Poslanci so sicer v tem tednu sprejeli tudi predlog za začetek postopka za vpis pravice do zdrave pitne vode kot netržne dobrine v ustavo. Pobudniki iz civilne pobude, ki je zbrala več kot 55 tisoč podpisov, upajo, da bo to v ustavo zapisano v jeseni.

Aleš Hojs ni več član Nove Slovenije. Izvršni odbor stranke ga je izključil zaradi škodovanja ugledu stranke.

Hojs je kot predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pri organizaciji proslave združenja od 25. obletnici osamosvojitve presodil, da Lojze Peterle ni primeren za govornika. Razlog naj bi bile kritične izjave Peterleta in predsednice NSi Ljudmile Novak glede – po njunem mnenju – nedemokratičnega odnosa predsednika SDS Janeza Janše do Nove Slovenije.

Na Brdu pri Kranju je v sredo potekalo tretje zasedanje skupnega odbora Slovenija - avstrijska Koroška, ki sta ga vodila zunanji minister Karl Erjavec in deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser. V ospredju zasedanja so bili številni projekti za sodelovanje na različnih področjih.

Kaiser je ocenil, da bodo skupni projekti pripomogli k poglobitvi že sedaj dobrega sodelovanja, kot eno najpomembnejših področij pa je omenil področje mladih.

"Naši odnosi so se poglobili, so se kvalitetno izboljšali. Iz sodelovanja je nastalo sobivanje na osnovi zaupanja. To izraža odkritost obeh partnerjev in to priča o odličnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo in zvezno deželo Koroško."

Povejmo še to, da je splošno maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo 88,4 odstotka kandidatov, kar je po oceni ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič drugi najboljši rezultat v zgodovini. Zlatih maturantov je bilo 260, 17 pa jih je doseglo vse točke.

Na poklicni maturi je bilo uspešnih skoraj 91 odstotkov dijakov.

CERKEV:

Nadškof Stanislav Zore je preteklo soboto blagoslovil obnovljeno župnišče pri Sv. Gregorju, v nedeljo pa je v ljubljanski stolnici že drugič sprejel kip fatimske Marije romarice, kjer je bila popoldne sveta maša s posvetitvijo nadškofije Marijinemu in Jezusovemu srcu. Somaševanje je vodil nadškof Stanislav Zore, ki se je v pridigi naslonil na priliko o usmiljenem Samarijanu in dodal, da je življenje vedno zahtevnejše.

"In namesto, da bi se ga lahko veselili, življenje začne postajati breme, zato se danes z vsem srcem in z vso dušo povrnimo h Gospodu svojemu Bogu in se v imenu vseh vas zahvaljujem našemu Bogu, da moremo danes premišljevati ob Jezusovi pridigi o usmiljenem Samarijanu. O tej sklonjenosti k človeku, ki je usmiljena in pomoči potreben."

Po maši so Fatimsko Marijo sprejeli še jezuiti pri sv. Jožefu, kip pa romanje nadaljuje v koprski škofiji.

V nedeljo dopoldne je sveto mašo v Šentjoštu nad Horjulom v kapeli mučencev daroval kardinal Franc Rode. V nagovoru je dejal, da so komunisti v Sloveniji zasejali sovraštvo, s tem pa porušili temelje narodne enotnosti. Spomnil pa je tudi na krute poboje med in po vojni zajetih nedolžnih rojakov, ki so umrli zgolj zato, ker niso verjeli v totalitarizem.

Po maši je bil v Horjulu kulturni program med katerim so podelili Ehrlichove medalje in priznanja. Slavnostni govornik je bil predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.

Slovesno pa je bilo preteklo nedeljo tudi pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. V župnijski cerkvi so pripravili svetoletno romanje vernikov graške škofije in mariborske nadškofije. Ob tej priložnosti sta se srečala in z verniki obhajala sveto mašo tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in graški škof Wilhelm Krautwaschl.

V Planini pri Rakeku pretekli ta konec tedna potekalo letno srečanja Gibanja fokolarov – Mariapoli. Udeležilo se ga je več kot 200 ljudi iz vse Slovenije, ki so preko premišljevanj, pričevanj, glasbe in pogovorov poglabljali osrednjo temo letošnjega leta: edinost. Pridružili so se jim tudi trije škofje, in sicer ljubljanski nadškof Stanislav Zore, novomeški škof Andrej Glavan in evangeličanski škof Geza Filo.

Nagovarjale so nas besede ustanoviteljice Chiare Lubich o tem, da se edinost gradi preko konkretnih dejanj, s ponižnostjo in služenjem bližnjim, pa tudi številna pričevanja.

Spoznali smo tudi konkretne pobude pri nas in po svetu, ki prispevajo h kulturi dialoga in vesoljnega bratstva. Nadškof Stanislav Zore pa nas je med sveto mašo spomnil, da je edinost pravzaprav Božji dar, ter nas hkrati spodbudil, naj si zanjo prizadevamo v okolju, kjer živimo.

Udeleženci so domov odšli prepolni vtisov, prepričani, da je edinost mogoče graditi.

KULTURA IN DRUŽBA

V Sloveniji rojen fotograf, filozof, esejist in publicist ter borec za pravice slepih in slabovidnih Evgen Bavčar, ki živi in dela v Parizu, je po nagradi državljan Evrope prejel še eno priznanje. Ob francoskem državnem prazniku mu je francoski veleposlanik v Sloveniji izročil Red legije časti. Gre za najvišje civilno odlikovanje, ki ga podeljuje francoski predsednik. Tako kot nagrado državljan Evrope tudi to odlikovanje razume predvsem kot priznanje ljudem, ki so ga podpirali na življenjski poti in dovolili, da je uresničil veliko svojih želja.

Nekdanji generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe in direktor Sove Damir Črnčec je ob dnevu državnosti v sozaložništvu Celjske Mohorjeve družbe in Inštituta za globalno upravljanje izdal knjigo Kresovi. V njej so zbrani njegovi intervjuji, kolumne, prispevki in digitalne objave iz zadnjih treh let, v katerih razmišlja tako o dogajanju v slovenski kot tudi globalni družbi. Črnčec je znan po svojih jasnih stališčih. V obdobju, ki je zajeto v tem njegovem prvem publicističnem delu v takšni obliki, se je zgodilo marsikaj, lahko rečemo, da nas je prav ta čas močno zaznamoval. Črnčec se s tem strinja.

ŠPORT:

Začenjamo s kraljico športov – atletiko. Na evropskem prvenstvu v Amsterdamu Amsterdamu je pretekli petek Robert Renner Sloveniji prinesel bronasto kolajno v skoku s palico, osmo slovensko odličje na prvenstvih stare celine in prvo po desetih letih. Preskočil je 550 centimetrov.

Evropsko prvenstvo se je sicer za Slovenijo končalo zelo uspešno, saj se je večina prebila vsaj v drugi del tekmovanja. Luka Janežič je bil peti na 400 m, Martina Ratej šesta v metu kopja, Maruša Černjul je delila deveto mesto v skoku v višino, vsi omenjeni so člani celjskega Kladivarja, deseta pa je bila Veronika Domjan v metu diska. V finalu skoka s palico je brez izida ostala Tina Šutej, ki ni preskočila začetne višine.

Nogometaši ljubljanske Olimpije so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Stožicah izgubili proti slovaškemu Trenčinu s 3:4. Povratna tekma bo prihodnjo sredo ob 20.15.

Tanja Žakelj je na četrti dirki svetovnega pokala v gorsko kolesarskem olimpijskem krosu v Lenzerheideju osvojila 16. mesto, kar je po slabšem začetku sezone njen najboljši dosežek v letošnjem pokalu. Prvič v karieri je zmagala Švedinja Jenny Rissveds. Naslednja dirka bo čez tri tedne v Kanadi, sledijo olimpijske igre tudi z Žakljevo, prvi vikend v septembru pa sklep svetovnega pokala v Andori.

Slovenski plezalci žanjejo uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Janja Garnbret in Domen Škofic sta zmagala na tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti v francoskem Chamonixu in poskrbela za dvojno slovensko slavje. Tretja slovenska finalistka Mina Markovič je bila osma, Rebeka Kamin pa 22. Pri moških je na 20. mestu končal Urban Primožič, na 22. pa je polfinalni nastop sklenil Martin Bergant.

Slovenski reprezentanti pa so se dobro odrezali tudi na ekipnih evropskih prvenstvih v golfu. Dekleta so osvojila enajsto mesto v konkurenci dvajsetih ekip, fantje pa so za las zgrešili napredovanje v elitno divizijo. Nad pričakovanji so nastopili tudi mladinci, ki so si izborili obstanek v prvi diviziji.

Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je potrdil reprezentanco za olimpijske igre v Riu de Janeiru. Na njem je 59 športnikov, 36 v moški in 23 v ženski konkurenci. Skupaj bo olimpijska odprava štela 131 članov. Slovenija bo nastopila v 14 športih, OKS je za cilj postavil vsaj eno medaljo. Nekateri še čakajo na povabilo; recimo plavalki Janja Šegel in Tjaša Pintar čakata na povabilo Mednarodne plavalne zveze za nastop v individualni disciplini, za zdaj sta le članici štafete. Rokoborec Jure Kuhar tudi čaka na uradno vabilo mednarodne zveze. Uradna predstavitev reprezentance bo 22. julija v Kopru.