Pogovor o: Luka Koper in drugi tir
Politika | 14.07.2016, 15:23 Petra Stopar
Vlada bo po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v prihajajočem tednu obravnavala njegov odgovor na interpelacijo. Vložila jo je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem iz ZL. Po njihovem prepričanju je Gašperšič ena glavnih ovir na poti do izgradnje drugega tira Koper-Divača, predvsem pa eden glavnih zagovornikov privatizacije državne strateške infrastrukture. Minister očitke zavrača, prav tako obtoževanja o izčrpavanju družbe Luka Koper. Dvome v dejansko izvedbo drugega tira pa sta zaradi zadnjih potez ministrstva, vlade in Slovenskega državnega holdinga v pogovoru za naš radio izrazila predstavnica Luke in strokovnjak za logistiko.
Vodja strateškega razvoja v Luki Koper Maša Čertalič o dokumentu, ki je pred dnevi prišel v javnost in je bil predmet internih dopisovanj med ministrstvoma za infrastrukturo in finance, pa tudi povod za tridnevni upor pristaniških delavcev, pravi, da je vseboval ravno obratno od tega, kar sta se vlada in Luka Koper dogovorila v uradno zavezujočem programu razvoja pristanišča. Iz dokumenta naj bi bilo namreč razumeti, da bo država uvedla pristaniško upravo ter podelila nove koncesije, medtem ko je po drugi strani glavni pogoj Luke Koper d. d. ta, da ohrani obstoječi model upravljanja pristanišča, skladno z veljavno koncesijsko pogodbo, ki jo ima za enovito upravljanje pristanišča, »da gre za veljavno koncesijsko pogodbo za 35-letno obdobje od leta 2008, torej do leta 2043, da Luka Koper financira vse pristaniške zmogljivosti in ne bremeni državnega proračuna«.
A minister Gašperšič je med tednom povedal, da je bil dokument ministrstva zlorabljen, zmanipuliran, saj da ne govori o spreminjanju obstoječe koncesijske pogodbe, marveč o reševanju problematike neamortiziranih vlaganj v luško infrastrukturo. Po izteku pogodbe, leta 2043, bo morala država namreč plačati delež neamortiziranih vlaganj, kar trenutno znaša približno 100 milijonov evrov. Ena možnih rešitev, da te investicije država izvede in da ne bodo predstavljale težave, pa je, da se zanje dogovori neka nova koncesijska pogodba, je pojasnil minister, in poudaril, da bi šlo le za koncesije za gradnjo in da ne gre nič v škodo družbi Luka Koper. Govora je torej, tako Gašperšič, samo o gradnji, ne pa o tem, kdo bo izvajal pristaniške storitve in upravljal z infrastrukturo. Ob tem je znova poudaril, da vlada in ministrstvo z gradnjo drugega tira mislita resno, saj da bo z njim Luka napredovala.
Še naprej torej iščeta zasebnega vlagatelja, ki bi poleg dvesto milijonskega javnega vložka, pristavil še dobro milijardo evrov sredstev v tir. A do takšnega pristopa k izvedbi projekta so kritični nekateri ekonomisti ter Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Javno-zasebno partnerstvo je najdražji način gradnje infrastrukture, menimo tudi, da je bil to eden od glavnih vzrokov zadnjih dogodkov v Luki Koper, kajti tu ni jasno, na kakšen način se bo privabilo te zasebne vlagatelje. Minister večkrat poudarja, da so na piedestalu tudi možnosti ali logistične kapacitete v Luki Koper, ki bi se ponudile vlagatelju, ki bi gradil drugi tir,« je za naš radio povedal direktor Združenja Robert Sever. Namigovanja o takšnih kupčijah je v Državnem zboru zavrnil premier Miro Cerar: »Ne drži trditev, da bi morala država zasebnim, domačim ali tujim, investitorjem zagotavljati donosnost investicije.«
Vprašanje, kdaj in kako bo zgrajen drugi tir, če sploh, tako ostaja, dejstvo pa je, da potrebe po dodatnih logističnih zmogljivostih zaradi vse večjega pretovora v Kopru naraščajo, raste tudi sama panoga transporta in logistike, zaradi česar je čim prejšnja širitev železniške proge zelo dobrodošla, vsaj za Slovenijo.
