Kemijski inštitut ob 70. obletnici obiskal vodja Evropskega raziskovalnega sveta
Politika | Petra Stopar
Slovenijo je včeraj zaznamoval prvi obisk vodje najpomembnejše evropske znanstvene ustanove v času njene samostojnosti. Znanstvena sfera je namreč gostila predsednika Evropskega raziskovalnega sveta Jeana-Pierra Bourguignona. Obiskal je Kemijski inštitut, ki v tem tednu zaznamuje 70-letnico, Institut Jožef Stefan in Univerzo v Ljubljani.
Ugledni mednarodni strokovnjak je med drugim poudaril, da je razcvet mladih znanstvenikov odgovornost države in da Evropski raziskovalni svet (ERC) ne more nasloviti vseh projektov ali nadomestiti državnega financiranja tega področja. Kot je povedal Bourguignon, želi z obiskom v Sloveniji prepoznati, kako naša država deluje in kje stoji. Ocenil je, da vlada nakazuje veliko podporo znanosti. Na Kemijskem inštitutu ga je navdušila kombinacija raziskovalne opreme in strokovnih znanstvenikov ter usmeritev v nudenje podpore mladih znanstvenikom. V zvezi z uspešnostjo pri prijavi na razpise Evropskega raziskovalnega sveta je dejal, da je eden izmed razlogov za neravnovesje med kakovostjo raziskav ter številom odobrenih projektov znotraj sveta tudi vlaganje v znanost, ki je v državah članicah v skupini Evropske unije 13 slabo. V to skupino se uvršča tudi Slovenija.
Medtem ko je naša država po besedah predsednika Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja Draška Veselinoviča relativno uspešna v črpanju sredstev iz razpisa Obzorje 2020, pa je drugače pri pridobivanju sredstev Evropskega raziskovalnega sveta: „Od 2007 do danes smo imeli v ERC sistemu 297 vlog, od katerih so bili odobreni trije projekti, torej je to eno-odstotna uspešnost.“ O razlogih za slabe rezultate je direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh povedal: „Gotovo je to, da je raziskovalno okolje pri nas morda malo manj na visoki ravni kot v tujini.“
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je napovedala, da si bo vlada tudi v prihodnje prizadevala za višanje sredstev za znanost in visoko šolstvo ter podporo mladim pri prijavi projektov na tovrstne razpise: „Vsi ti projekti namreč pomenijo nek preboj in doprinos k znanstvenemu resorju in to ni enostavno delo, ampak predvsem delo, na katerega se morajo mladi znanstveniki zelo intenzivno pripravljati, hkrati pa posredovati nekaj novega, izvirnega v znanost in raziskovalno okolje.“
Po prepričanju predsednika vlade Mira Cerarja ima Slovenija za vključevanje v ERC še veliko priložnosti, k temu pa lahko po njegovem mnenju prispeva tudi Kemijski inštitut, ki daje poudarek na prenosu znanja na mlade. Letos bo inštitut s tem namenom podelil prvo doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mladega raziskovalca ali raziskovalko s področja kemije in sorodnih ved.
