Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji še vedno peta najnižja v EU
Slovenija Andrej Šinko
Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji je peta najnižja v Evropski uniji, ugotavlja v poročilu Evropska komisija. Pregled stanja v pravosodju članic povezave kaže, da so slabše le Slovaška, Bolgarija, Italija in Hrvaška. Komisarka za pravosodje Vera Jourova pravi, da je Slovenija v primerjavi s prejšnjimi poročili izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti v administrativnih primerih, čeprav je število nerešenih primerov v splošni kategoriji civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev za državo še vedno izziv.
Glavni razlog za nizko zaznano neodvisnost pravosodja v Sloveniji so vmešavanje ali pritiski vlade in politikov, drugi razlog pa so vmešavanje ali pritiski ekonomskih ali drugih dejavnikov, ugotavlja komisija. Komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob tem poudarila, da je v dosedanjih pogovorih s slovenskimi oblastmi zaznala zelo močno odločenost sedanje vlade za izboljšanje zaznane neodvisnosti pravosodja. »Še vedno je svež moj spomin na lanski obisk v Sloveniji, ko sem imela zelo dobre pogovore s predsednikom vlade in pravosodnim ministrom, ki sta zelo zainteresirana in odločena izboljšati zaznano neodvisnost pravosodja,« je povedala komisarka. Poudarila je tudi, da pri oceni zaznane neodvisnosti ne ocenjujejo le pravosodnih sistemov kot takih, ampak tudi ugled sodnikov, ki ga je treba zagotoviti z organizacijskimi in pravnimi sredstvi ter tudi s samim delom sodnikov. »To je tek na dolgo progo, a v Sloveniji vidim močno odločenost sedanje vlade. Tudi ti podatki bodo spodbuda za nadaljnje reforme na področju pravosodja in pregona,« je še poudarila komisarka.
Slovenija je po besedah Jourove v primerjavi s prejšnjimi poročili izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti v administrativnih primerih, čeprav je število nerešenih primerov v splošni kategoriji civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev za državo še vedno izziv. Komisija v primeru Slovenije opaža tudi razvoj na področju kakovosti pravosodnega sistema, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri obravnavi zadev ter standardih kakovosti. Vendar je še prostor za izboljšave, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za komunikacijo s strankami in objavo sodb na spletu, je dejala komisarka. Ob tem je Slovenijo izpostavila tudi kot zgled na področju dostopnosti pravosodnih sistemov, ki se je v uniji na splošno izboljšala, na primer v povezavi z elektronsko vložitvijo zahtevkov ali spodbujanjem alternativnega reševanja sporov.
Slovensko sodstvo v številkah
Slovenija je z reformo, ki omogoča elektronsko izdajo dokumentov strankam in odvetnikom, v letu 2015 prihranila več kot 4,2 milijona evrov, kar je več kot dva odstotka proračuna sodišč, je ponazorila Jourova. Poleg Belgije, Bolgarije, Italije, Estonije in Latvije je komisarka Slovenijo izpostavila tudi med redkimi članicami, ki imajo standarde o najdaljšem sprejemljivem obdobju za nerešene zadeve. Slovenija je kot lani tudi v letošnjem pregledu še vedno na prvem mestu po usposabljanju sodnikov. Ima tudi največ sodnikov na 100.000 prebivalcev, medtem ko je po številu odvetnikov na 100.000 prebivalcev na repu lestvice. Slovenija je na prvem mestu med članicami Evropske unije tudi po številu novih civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev, ki jih sodstvo prejme v reševanje.
Splošne ugotovitve poročila
Evropska komisija v pregledu primerja učinkovitost, kakovost in zaznano neodvisnost pravosodnih sistemov članic unije. Namen je prispevati k izboljšanju pravosodnih sistemov ter s tem k spodbujanju naložb in gospodarske rasti. Ena ključnih ugotovitev je, da je večina članic izboljšala pravosodne sisteme, na primer skrajšala civilne in gospodarske sodne postopke. Na tem področju je komisarka pohvalila Italijo, Malto in Latvijo. Prostor za izboljšave je po njenih besedah zlasti na področju usposabljanja sodnikov ter pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri obravnavi zadev. Pregled stanja v pravosodju upošteva zlasti podatke članic, letos pa prvič vključuje tudi ugotovitve raziskave Eurobarometer o mnenju državljanov in podjetij o neodvisnosti sodstva v Evropski uniji. Komisija bo ugotovitve pregleda upoštevala pri ocenjevanju držav v okviru evropskega semestra ter pri določanju prednostnih področij financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v povezavi s pravosodnimi reformami.
