Družina
Zakon o partnerski zvezi poteptal voljo volivcev
Slovenija Marjana Debevec
Državni zbor je sinoči s 54 glasovi za in 15 proti sprejel zakon o partnerski zvezi. Za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Zakon pa odpira tudi druge ustavno pravne poti, ki so jih volivci na referendumu že zavrnili. Podporo so mu sicer odrekli le v NSi in SDS.
V NSi menijo, da je treba pravice istospolnih urediti v posebnem zakonu, kar so izrazili tudi državljani na referendumu. Tudi v SDS so opozorili, da sprejetje zakona pomeni teptanje volje volivcev. Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v 25. členu namreč govori o tem, da eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. In ravno to je sinoči storil.
Poleg tega je vodja koalicije Za otroke gre Aleš Primc že na obravnavi na pristojnem odboru pojasnil, da je zakon o partnerski zvezi zelo nedoločen, saj posega kar v 61 zakonov, na kar zakonodajno pravna služba državnega zbora ni opozorila. Poleg tega je eno od vprašanj, ki se postavlja, kako bo država ljudi pripravljala na družinsko življenje, kot to določa zakon. "Ali to določilo pomeni, da bodo organizacije homoseksualnih aktivistov hodile po šolah in naše otroke učile, kako naj si spreminjajo spol, kako naj spreminjajo svojo spolno usmerjenost in tako naprej ali bodo te stvari prišle v naše šolske učbenike? ... Vam bom povedal primer, kako je z učbenikom za biologijo iz 4. razreda. V učbeniku, ki se je prodajal leta 2014 je bilo zapisano, da je za spočetje človeškega življenja potreben moški in ženska. Ja, ampak po sprejemu zakona, ki ga je predlagala Združena levica je bilo v učbeniku, ki se je prodajal leta 2015 to spremenjeno - potrebna je samo še moška in ženska spolna celica."
Zakon, ki je bil včeraj sprejet, tudi pravi, da zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Obenem pa tudi, da ima istospolna zveza na vseh pravnih področjih enake pravne posledice kot jih ima zakonska zveza. "Zdaj vas jaz vprašam, kako bosta istospolna partnerja v primeru tega, da velja ta zakon v vseh določilih tudi za ljudi, ki živijo v istospolnih razmerjih, svobodno odločali o rojstvu otrok? To vas sprašujem, ker vsi vemo, da dva moška ali dve ženski o rojstvu otrok svobodno odločati ne morejo, ampak morata vprašati še koga in mora pri tem še kdo pomagati", je na oboru še dejal Aleš Primc.
Ob predstavitvi zakonskega predloga v državnem zboru je Jani Möderndorfer izpostavil, da zakon ni povsem tak, kot bi si ga želel, a po njegovem družba po rezultatih referenduma še ni zrela za sprejem takega zakona in da bo “treba te stvari urejati postopoma.” V ozadju je torej veliko več, kot pa nam prinaša zakon na prvi pogled. Po mnenju različnih poznavalcev gre za jasen politični namen, da bo levica po zamenjavi članov ustavnega sodišča po sodni poti dokazovala, da je omenjeni zakon do istospolnih zvez diskriminatoren in tako po ovinku prišla do istega cilja.
Še tretja težava omenjenega zakona pa je v tem, da povsem prezre ponujeno roko tistih, ki so na referendumu zmagali, da bi skupaj oblikovali predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse. Koalicija Za otroke gre je namreč takšen predlog že pripravila in ga dala v možnost usklajevanja.
