Papež: v Jezusovih in Očetovih rokah smo na varnem

Svet | 17.04.2016, 16:01 Tone Gorjup

Pri opoldanskem nagovoru se je papež Frančišek po molitvi in blagoslovu najprej zahvalil vsem, ki so njegov včerajšnji obisk grškega otoka Lezbosa spremljali z molitvijo. Nanizal je nekaj pretresljivih zgodb, ki jih je doživel ob srečanju z begunci. Kljub naporni soboti in današnji posvetitvi duhovnikov v vatikanski baziliki, papež ni pozabil na številne žrtve in veliko škodo, ki jo je minulo noč povzročil močan potres v Ekvadorju ter na vse, ki jih je podobna nesreča v četrtek in včeraj doletela na Japonskem. Prosil je za Božjo in človeško pomoč, v kateri naj vsi preizkušani najdejo moč in oporo. Običajni nagovor pa je posvetil liku Dobrega pastirja.

Sveti oče se je v opoldanskem nagovoru oprl na današnji evangeljski odlomek, v katerem Jezus sebe označuje za dobrega pastirje in pravi, da njegove ovce poslušajo njegov glas, da jih pozna in da hodijo za njim. Daje jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz njegove roke (prim. Jn 10,27-28). Papež Frančišek je pomnil, da nam te Jezusove besede pomagajo razumeti, da je Jezusa treba poslušati. To poslušanje ne sme biti površno, temveč takšno, da človeku omogoči resnično poznavanje Kristusa iz katerega se lahko porodi velikodušna hoja za njim. Posebej se je zaustavil ob Jezusovi trditvi, da svoji daje večno življenje in da se ne bodo pogubili in nihče jih ne bo iztrgal iz njegove roke. Tako tako govori samo Jezus, je zatrdil in spomnil, da je njegova roka eno z Očetovo roko in da je Oče večji od vseh. „Te besede nam govorijo o popolni varnosti in neizmerni nežnosti. V Jezusovih in Očetovih rokah je naše življenje povsem na varnem, saj sta Jezus in Oče eno, ena in ista ljubezen, eno samo usmiljenje, ki se je enkrat za vselej razodelo na križu.“ Pred koncem nagovora je sveti oče znova zatrdil, da je Jezusova ljubezen nepremagljiva in da nam tudi hudi duh ne more škoditi, če mu sami ne opremo vrat svoje duše. Devica Marija pa naj nam pomaga z veseljem slediti Jezusovemu povabilu in postati njegovi učenci v gotovosti, da se nahajmo v Božjih očetovskih varnih rokah.

Vtisi z obiska na Lezbosu

Papež Frančišek je pri opoldanski molitvi še enkrat spomnil, da je želel z obiskom grškega otoka Lezbosa izkazati solidarnost Cerkve beguncem in grškemu narodu. Obenem je bilo to pričevanje o ekumenski razsežnosti ljubezni Kristusovih učencev. Spomnil je, da sta bila na Lezbosu skupaj z njim med begunci tudi ekumenski patriarh Bartolomej ter pravoslavni nadškof Aten in vse Grčije Hieronim II. Spregovoril je tudi pretresljivi zgodbi mladega muslimana z dvema otrokoma, ki je bil s kristjanko v ljubečem zakonu. Teroristi pa so mu ženo umorili, ker se ni hotela odpovedati Kristusu in zatajiti svojo vero. Postala je mučenka, je dejal sveti oče ob tem, ko se je z bolečino spominjal moža v krčevitem joku.