Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Migranti v čolnu (foto: VaticanMedia)
Migranti v čolnu

Katoliški župnik na Lezbosu o papeževem obisku

Cerkev po svetu Marta Jerebič

Papež Frančišek se jutri odpravlja na svoje 13. mednarodno potovanje oziroma četrto po Evropi. Na grškem otoku Lezbos se bo srečal z grškim premierjem Ciprasom, begunci, tamkajšnjim prebivalstvom in katoliško skupnostjo ter verskimi voditelji: carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem, pravoslavnim nadškofom Aten in vse Grčije Hieronimom II. ter predsednikom Grške škofovske konference. Potovanje bo tako imelo humanitarni in ekumenski značaj. Papež Frančišek pred mednarodnim potovanjem vedno prosi za Marijino varstvo in v ta namen obišče rimsko baziliko sv. Marije Snežne, kjer moli pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva. To je storil že sinoči.

Papež Frančišek si je za svoje prvo potovanje izbral Lampeduso, da bi pokazal bližino migrantom, ki so prihajali iz Afrike. To želi sedaj storiti tudi na Lezbosu.

»Njegovo potovanje bo pričevanje za ves svet, da migranti niso samo številke v sprejemnem centru, ampak so osebe, ki imajo svoje zgodbe, sanje in imena. Zato jih je potrebno obravnavati z dostojanstvom, kot človeške osebe,« je za Radio Vatikan povedal edini katoliški duhovnik na Lezbosu, p. Leone Kiskinis.

Tega grškega otoka papež za obisk ni izbral naključno. Kot meni p. Kiskinis, ga je k temu spodbudilo bratstvo in človeškost lokalnega prebivalstva, ki ju prej tam ni bilo videti. »Prebivalci Lezbosa niso zaprli vrat in src, niso zgradili mej in pregrad, temveč so te osebe sprejeli v upanju, da bodo v Evropi naletele na toplino in sprejem v Evropi, ki je 'domovina človekovih pravic'.« Po mnenju p. Kiskinisa bi morale osebe, ki prihajajo s turških obal v iskanju boljše prihodnosti, izkusiti ta sprejem Evrope človekovih pravic.

Kot omenjeno bo imelo papeževo potovanje tudi ekumensko razsežnost. Za rešitev problema migracijske krize namreč ne bi smeli delati sami, temveč je treba sodelovati in ponuditi pričevanje edinosti, je dejal p. Kiskinis in povedal, da je bil presenečen, ko je izvedel za prihod svetega očeta. Na novico ni bil pripravljen.

Na Lezbosu je le ena katoliška cerkev, župnik je tam stalno prisoten zadnja štiri leta. Skupnost vernikov je majhna, a si zelo prizadevajo za sprejem teh oseb, saj, kot pravi, katoliška vera ni abstraktna, temveč konkretna

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica