Papež pri avdienci: Jezus ne izključuje nobenega grešnika!
Papež in Sveti sedež | Marta Jerebič
Papež Frančišek je splošno avdienco osredotočil na razlago evangeljskega odlomka, ki govori o tem, kako je Jezus poklical Mateja, jedel s cestninarji in grešniki. Ko so to farizeji očitali njegovim učencem, je Jezus odgovoril: »Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« S tem, ko je Jezus poklical Mateja, je pokazal grešnikom, da ne gleda na njihovo preteklost, družbeni položaj ali zunanjost, ampak jim odpora novo prihodnost. Papež je ob tem navedel pregovor: ni svetnika brez preteklosti in ni grešnika brez prihodnosti.
Cerkev ni skupnost popolnih, ampak učencev na poti, ki hodijo za Gospodom, ker se prepoznavajo za grešnike in potrebne njegovega odpuščanja, je poudaril papež in dodal, da je krščansko življenje šola ponižnosti, ki se odpira milosti. Ni pa takšen način razumljiv tistim, ki se imajo za pravične in boljše od drugih. Nadutost in ponos jim preprečujeta, da bi se prepoznali kot potrebni odrešenja, preprečujeta jim, da bi videli usmiljeno Božje obličje in da bi delovali usmiljeno. Poslanstvo Jezusa pa je prav to: išče vsakega izmed nas, da bi nam ozdravil rane in nas poklical, naj mu sledimo z ljubeznijo. To tudi jasno pove: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.« Jezus se predstavlja kot dobri zdravnik … Ozdravlja bolezni, osvobaja strahu, smrti in satana. Jezus ne izključuje nobenega grešnika, saj Božja ozdravljajoča moč ne pozna bolezni, ki je ne bi mogli pozdraviti.
Papež je nato pojasnil tudi stavek iz evangelija, ki govori o tem, kako je Jezus jedel s cestninarji in grešniki. »Sedeti pri mizi z Jezusom pomeni, da nas On spreminja in odrešuje. V krščanski skupnosti je obed z Jezusom dvojen: z Božjo besedo in evharistijo. To sta dve zdravili, s katerima nas Božji zdravnik prenavlja in hrani.«
Kot je še dodal papež, se nam Jezus z Božjo besedo razodeva in nas vabi v dialog s prijatelji. Evharistija pa nas hrani s samim Jezusovim življenjem in obnavlja milost, ki smo jo prejeli s krstom.
Izraelsko ljudstvo je pogosto vero živelo le na zunaj, ne da bi zares v globini živelo Gospodovo zapoved. Zato Jezus pravi: »Usmiljenja hočem.« Hoče torej zvestobo srca, ki prizna svoje grehe in obnovi zvestobo zavezi z Bogom. Brez skesanega srca je vsaka verska dejavnost neučinkovita, je še dejal papež in poudaril, da moramo na vsakega gledati z usmiljenjem in v vsakem prepoznati tistega, ki je z menoj ob isti mizi.
