Poletje v Slovenskem domu v Carapachayju

| 03.03.2016, 10:26 Matjaž Merljak

Medtem, ko je v Sloveniji vladala zima, smo v Argentini trpeli vročino in vlago južnega poletja. A to ni bil vzrok, da bi delovanje v skupnosti popolnoma zastalo. Kako so poletje veselo prestali v Slovenskem domu v Karapačaju, poroča Damijan Ahlin za Svobodno Slovenijo.

Zadnjo nedeljo decembra lanskega leta smo se zbrali v domu po sv. maši, da prisluhnemo pevskemu zboru, ki ga vodi prof. Andrej Jan in ki združuje glasove ne samo Karapačajcev pač pa tudi Lanuščanov. Pesmi so bile seveda božične, ne samo slovenske, tudi v drugih jezikih so prepevali. Olepšani duh uprizoritve so z glasbo povzdignili prijatelji konservatorija in vzdušje je bilo res praznično in predstava lepo obiskana.

Po koncertu so se pevci in člani doma zbrali v dvorani na skupno kosilo. Med njim so klepetali in obujali spomine. Proti večeru so pa ponovno nastopili in sicer na drugem koncu buenosaireškega predmestja, v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi, kjer so v javnosti predstavili isti koncert. Torej tako bogato smo zaključili leto.

Januarja se ni kaj posebnega dogajalo, razen rednih slovenskih maš, ki so nas vsako nedeljo družile ob 10.30 v dvorani doma.

Prav nestrpno smo čakali na prvo prireditev leta 2016 in končno …

Na pustno nedeljo, 7. februarja letos, je pa bilo precej živahno. Vreme ni preprečilo, da smo se luštno imeli, da smo dobro jedli, plesali in se zabavali.

Prireditev »Pust po ta starem« je bila napovedana ob 20. uri, takrat je še močno deževalo. Potem pa so »vremena Kranjcem se zjasnila«, posijal je mesec in Dom se je spremenil v pravi »živžav«, saj so prišli ljudje iz vseh okrajev.

Za dobro glasbo sta poskrbela Slovenski instrumentalni ansambel ter KM 43. Kljub vročini je bilo plesišče polno. Bilo je kar težko za pare, ker se niso mogli obširno zavrteti, vseeno so potrpeli in vztrajno plesali do pozne ure.

Iz kuhinje je dišalo po krofih, iz balinišča po klobasah in hamburgerjih, iz bara je pa prihajal vonj po dobri kapljici.

Bilo je lepo, sproščeno vzdušje in ljudje so odhajali zadovoljni ker so se ponovno srečali z znanci in se luštno imeli.

V imenu odbora karapačajskega doma se zahvalim vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri pripravi in pospravi našega pustnega večera, ki je pri nas že postal »tradicionalna prireditev« pri nas. In kot vsi rečejo: »V Karapačaju je vedno lepo«. Malo nas je, a delamo z veseljem in zagonom.

Bog daj, da bi lahko še naprej skupno ustvarjali in ohranjali slovenske šege in navade!