Pregled slovenskih dohodkov od petka, 18. marca, do petka, 25. marca

Slovenija | 26.03.2016, 12:25 Marjana Debevec

Na cvetno nedeljo smo vstopili v veliki teden, vrh praznovanja Jezusovega vstajenja pa se bo začel z nocojšnjo velikonočno vigilijo.

CERKEV

Sveto tridnevje smo začeli na veliki četrtek s sveto mašo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, že dopoldne pa so se po vseh stolnih cerkvah ob svojih škofih zbrali duhovniki, ki so obnovili svoje obljube. Krizmene maše so sicer dobile ime po sveti krizmi - oljčnem olju, ki ga škofje na ta dan blagoslovijo.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je krizmeno mašo daroval že v sredo. V pridigi je dejal, da je duhovniški poklic zastonjski dar. Zato je krizmena maša priložnost, da se Bogu duhovniki zahvalijo za ta dar, da jih je izbral, da lahko v njegovem imenu odpuščajo grehe in obhajamo sv. Evharistijo. Opozoril jih je, da ta dar lahko tudi zapravijo ali ga živijo na način, ko niso več pričevalni.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je spregovoril o tem, kako se je Jezus v preteklosti z usmiljenjem nanje na duhovnike, jih povabil za seboj. Povedal je, da svoje duhovnike vsak dan izroča Božji milosti.

»Naj Bog vsak dan, vedno znova po moji prošnji in molitvi drži roko nad vami, vam da moč in pogum za vztrajnost, za boj, za zvestobo.« Tudi duhovnike je povabil, naj molijo drug za drugega.

Celjski škof Stanislav Lipovšek pa se je ob vse bolj zaskrbljujočem pomanjkanju duhovnih poklicev Bogu zahvalil, da imajo v škofiji tri bogoslovce. V pridigi je sicer večkrat citiral papeža Frančiška, ko govori o Božjem usmiljenju in duhovnike pozval, naj obnovijo prvotno ljubezen ter pogumno stopijo skozi sveta vrata njihovega duhovništva.

»Ko duhovniki vsak dan mašujemo, na nekrvavi način obnavljamo zase in za ljudi enkratno Kristusovo žrtvovanje na križu. Z vsako sveto mašo v Kristusu Bogu Očetu žrtvujemo sebe. Zato se ne moremo ogibati križev,« pa je dejal murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je nato spregovoril o grešnosti, usmiljenju, resnici, uboštvu.

Na Radiu Ognjišče smo krizmeno mašo prenašali iz koprske stolnice. Škof Jurij Bizjak je poudaril, da krizmena maša letu usmiljenja daje svojevrsten pečat, saj je prav maziljenje zgovorno znamenje usmiljenja. Maziljenje pa je tudi najlepše znamenje tolažbe, je nadaljeval škof Bizjak in zbranim duhovnikom okoli sebe dejal:

»Maziljeni smo torej dragi bratje, da bi prinašali veselje, zvesti in blagodejni tolažniki vsakemu, ki je prizadet in preizkušan, ki ponižan in razžaljen, ki trpi krivico in prenaša bolečino. Naše poslanstvo, dragi bratje, je torej, da z vsem srcem in vso dušo, vsem mišljenjem in močjo prinašamo tolažbo.«

Poslanstvo tolažnika pa jim bo teklo od rok, če bodo najprej sami polni tolažbe, če bodo najprej sami globoko potolaženi, napolnjeni z Božjo milino in tolažbo.

Novomeški škof Andrej Glavan pa je v svoji pridigi dejal, da ljudje od Cerkve vedno bolj pričakujejo zavarovanost, občutek topline in sprejetosti. Zato kjerkoli so kristjani, mora vsak najti oazo usmiljenja, je dejal. Vernike, še posebej molivce za duhovne poklice, pa je prosil, naj veliko molijo za svoje duhovnike. Novomeška škofija ima 11 bogoslovcev in 4 nove maše letos. Škof Glavan je še povedal, da se je skoraj 300 vernikov obvezalo, da vsak dan molijo za duhovnike, za njihovo stanovitnost in zvestobo.

****************** ******************

Pri večerni maši velikega četrtka je v ospredju spomin zadnje večerje s postavitvijo evharistije. V letu usmiljenja so slovenski škofje tokrat pozornost posvetili na videz nepomembnemu dejanju, ki ga omenja evangelist Janez. Gre za umivanje nog. Škof Andrej Glavan je v pridigi po evangeliju poudaril, da je Jezus s tem dejanjem kot prvi skazal ljubezen do konca. Ta dogodek simbolizira služenje je poudaril škof Andrej Glavan in dodal: »Na ta način Jezus pokaže učencem služenje kot pot in stil življenja iz vere Vanj ter pričevanja Njegove ljubezni. Jezus je s tem nazorno razložil v dejanju zgled »nove zapovedi,« (Jn 13,34) naj se ljubimo med seboj kot nas je On ljubil, ko je za nas dal svoje življenje. Bistvo ljubezni ni v besedah, ampak v dejanjih služenja, razdelitvi materialnih dobrin, da nihče ne bi bil v potrebi.«

V nadaljevanju nagovora je škof Glavan povzel misli papeža Frančiška, ko je na nedavni avdienci spregovoril »o umivanju nog« kot služenju drugim. To je tudi vodilo leta usmiljenja.

************** **************

Poseben čas blagoslova je bil 11. radijski misijon, ki smo ga sklenili preteklo soboto v Mariboru. Sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V nagovoru je spregovoril o pomenu svetega leta usmiljenja, v znamenju katerega je potekal radijski misijon.

Ob koncu svete maše je zbrane nagovoril tudi glavni in odgovorni urednik Franci Trstenjak. Zahvalil se je kapucinom, da so misijon pripravili, posebej papeškemu pridigarju p. Ranieru

P. Cantalamessa nas je skozi ves teden vodil v odkrivanju različnih razsežnosti usmiljenja. V zadnjem nagovoru, ki ga je, kot vse ostale, prevedel br. Štefan Kožuh, pa se je posvetil odnosu med usmiljenjem in Svetim Duhom.

„Svet bo rešilo usmiljenje! Sveta ne bo rešila ljubezen do lepote, ampak lepota ljubezni!“ je še ena od pomenljivih misli, ki jih je z nami delil p. Raniero. Njegove nagovore lahko poiščete na spletni strani radio.ognjisce.si.

V času radijskega misijona so po Sloveniji romale relikvije sv. patra Pija. Maribor, Sveti križ, Štepanja vas, Krško, Celje, Škofja loka in Ptuj so kraji, s katerimi smo se povezali v skupni molitvi ter razmišljali o veličini Božjega usmiljenja. Cerkve so bile polne kljub zgodnji uri- maša je bila opoldne in še med tednom.

*********** ***********

Preteklo soboto smo obhajali god sv. Jožefa. Po župnijah in cerkvah, kjer je ta svetnik zavetnik, so pripravili romarske shode. Mašo za može in fante je dopoldne v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Maša je bila posebej slovesna tudi zaradi letnega občnega zbora ljubljanske karitas.

Sv. Jožef je tudi glavni zavetnik Škofije Novo mesto, kjer so med sobotno sveto mašo v stolnici podelili odličje sv. Jožefa upokojenemu policistu in vojnemu veteranu Alojzu Slavku Trontlju.

POLITIKA

V Belgiji so po črnem torku razglasili tridnevno žalovanje. Teroristični napadi na glavnem letališču v državi in postaji podzemne železnice v bližini ustanov Evropske unije so zahtevali 31 žrtev, 260 je ranjenih. V Bruslju se medtem življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Trgovine in javne ustanove so odprte, javni promet znova obratuje, a vzdušje v mestu je turobno in ljudje vidno pretreseni.

Med eksplozijo na postaji podzemne železnice, ki se nahaja v bližini ustanov Evropske unije v Bruslju, je bil lažje ranjen slovenski diplomat. Gre za svetovalca za policijsko sodelovanje in schengen na stalnem predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji Rudolfa Kaniškega, ki je bil na poti na delovno mesto. Takoj so ga oskrbeli v bolnišnici.

Na teroristične napade v Bruslju se je odzval tudi slovenski politični vrh. Premier Miro Cerar je dejal, da napadi ne vplivajo neposredno na varnostne razmere v Sloveniji. Ob tem pa dejal, da trenutno ni podatkov, ki bi zahtevali dvig stopnje ogroženosti naše države zaradi terorizma.

V Sloveniji tako za zdaj ni poostrenih varnostnih razmer, policisti so dobili dodatna navodila predvsem za mejne prehode in letališča, kjer pa velja večja previdnost že po napadih v Parizu. Prvi mož policije Marjan Fank je pojasnil, da policisti na določenih področjih izvajajo okrepljen nadzor že vse od napadov v Franciji. Ni pa mogoče po njegovih besedah zagotoviti stoodstotne varnosti.

V sredo je sicer v prostorih parlamenta potekala seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je izpostavila prav varnostni vidik.

Ta teden pa je potekalo tudi nadaljevanje pogovorov o arbitraži s Hrvaško. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Karl Erjavec in Miro Kovač sta po pogovorih v Ljubljani potrdila, da glede odprtih vprašanj - arbitražnem sporazumu o meji in memorandumu z Mokric - državi ostajata pri svojih različnih stališčih. Karel Erjavec je ponovil, da Slovenija ob arbitraži ne bo iskala novih poti.

Kovač je dejal, da je spor o meji le eden od mnogih vidikov bogatih odnosov med državama. Ponovil pa je, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma. Ministra sta sicer potrdila dobro sodelovanje v gospodarstvu, turizmu, kulturi ter pobudi Brdo Brioni in pri reševanju begunske krize ter vrsto političnih srečanj na visoki ravni v zadnjem času.

Povejmo še to, da bo Slovenija bo v instrument EU za pomoč beguncem v Turčiji, v katerega naj bi se letos in v prihodnjem letu steklo tri milijarde evrov, prispevala dobrih 5.200.000 evrov, so sporočili po četrtkovi seji vlade.

Še kratek pregled slovenskih političnih dogodkov:

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v ponedeljek nadaljevali pogajanja. Vladna stran vztraja, da bi še veljavne omejevalne ukrepe pri plačah v javnem sektorju sproščali postopno. Sindikalni predlog, po katerem bi jih v celoti sprostili prihodnje leto, bi namreč po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pomenil dodatnih 380 milijonov evrov, kar je nesprejemljivo z vidika zmožnosti javnih financ. Pogajanja se bodo nadaljevala predvidoma prihodnji četrtek.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je razkril, da bo splošna opozorilna stavka trajala od 4. do 21. aprila. V tem času bodo dejavnosti stopnjevali, tako da bo proti koncu, če se vlada ne bo odzvala, morda čutiti posledice pri oskrbi z elektriko.

Sindikat je vladi posredoval dve zahtevi. V prvi so jo pozvali, naj sprejme odločitev o prestrukturiranju slovenskega elektrogospodarstva, da se ohrani varno in zanesljivo delovanje energetskega sistema ter kakovostna in zanesljiva oskrba z elektriko.

Poleg tega zahtevajo, da se do sprejetja zahtevanega dokumenta ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij v elektrogospodarstvu.

Stavkovne zahteve Sindikata delavcev dejavnosti energetike po mnenju vlade vsebinsko ne upravičujejo stavke. Sindikat opozarja na zadeve, ki se jih vlada zaveda, procesi za njihovo ureditev pa potekajo v najširšem dialogu z vsemi deležniki, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

V bitki za stolček predsednika Zadružne zveze je bil tudi na torkovih volitvah uspešnejši dosedanji predsednik Peter Vrisk. Po volitvah, ki so potekale na Brdu pri Lukovici, je Vrisk povedal: "Verjel sem v to, da smo do sedaj dobro delali in vzpostavili močan zadružni sistem." Vrisk je sicer na čelu že 20 let in v naslednjem štiriletnem mandatu bo krepil zadružni sistem, omogočal podporo zadrugam na terenu, podpiral Deželno banko Slovenije, saj želi, da ostane v slovenski in v zadružni lasti. Prav tako bo krepil Semenarno, ki bo po njegovem mnenju postala jedro povezovanja zadrug na poslovnem področju.

Vlada je za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank za petletni mandat imenovala Španca Juana Barbo Silvelo. Barba Silvela je med drugim delal v španski slabi banki Sareb.

ŠPORT:

Za nami je izjemen in neponovljiv planiški praznik. Minuli konec tedna se je namreč sklenila sezona pokalnih tekmovanj alpskem smučanju in poletih. Za Slovenijo je največji športni praznik v Planici minil v znamenju zmagoslavja naših orlov na čelu z dobitnikom velikega in malega kristalnega globusa Petrom Prevcem, ki je pred tem osvojil tudi zlatega orla na novoletni turneji.

Spomnimo, da so bili na sobotni ekipni tekmi Slovenci odlični drugi, slavili so Norvežani, ki so v nedeljo osvojili tudi pokal narodov. V nedeljo pa smo zaradi dvojne slovenske zmage, Petra Prevca in Roberta Kranjca ter dveh prejetih globusov slovensko himno slišali kar trikrat.

23-letni šampion iz Dolenje vasi je sicer poskrbel za najdominantnejšo sezono v zgodovini tega športa. Kot prvi doslej je osvojil vse lovorike, slavil na vseh vrhuncih sezone, obenem pa postavil še nekaj mejnikov. Dobil je več kot polovico letošnjih tekem, kar 15, kar je rekord po številu zmag v eni sezoni. Rekordna je tudi bera točk (2 tisoč 303), kot tudi število uvrstitev na zmagovalni oder – kar 22.

"Vse smo odnesli, kar se je dalo," je po tekmi povedal slovenski trener Goran Janus.

Tako visoko namreč Slovenci niso bili še nikoli. Še ostala dva letalca- Jurij Tepeš je pristal na 13. mestu, Anže Lanišek pa na 29. mestu.

Znane so tudi uradne številke obiska letošnje planiške prireditve. Skupaj je bilo v dolini pod Poncami letos več kot 110 tisoč ljudi.

Četrtkovo prireditev, letos je Planica dobila dodatno tekmo, si je ogledalo 20.500 ljudi, petkovo 22.500, sobotno 32.500 in današnjo 33.000. Če k temu dodamo še obiskovalce sredinega odprtja, je številka presegla 110.000. Vsekakor je to lep obet za Planico pred junijskim kongresom Mednarodne smučarske zveze v Mehiki, kjer se bo Planica potegovala kar za dva dogodka: Za svetovno prvenstvo v poletih leta 2020, z novim planiškim centrom in izrednim obiskom pa tudi za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2021.

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je ob koncu sezone napisal pismo našemu svetovnemu prvaku v smučarskih skokih in poletih Petru Prevcu, v katerem uspešnemu športniku čestita za vse dosežke v letošnji sezoni, obenem pa izreka tudi zahvalo staršem, ki ob vseh uspehih za svoje otroke ostajata »samo oče in mama – dom in družina«.

Nadškof Zore se je mu je zahvalil za treznost in skromnost, ki jo je bilo čutiti iz vsakega njegovega nastopa pred novinarji. »Kakor so mi bili v veselje Vaši uspehi, sem večkrat zaploskal ob izjavah, s katerimi ste novinarje in vse nas postavljali na realna tla. Odkrito ste vsem nam povedali, da hlepimo po rekordih, namesto da bi uživali v predstavah, ki smo jih bili deležni skoku vsakega posameznika, ki se je spustil po zaletišču katerekoli skakalnice,« je zapisal nadškof Zore in celotno družino Prevc izročil Marijinemu varstvu in jim želel Božjega blagoslova. Obenem jim je voščil tudi blagoslovljene velikonočne praznike, ko bodo po dolgi zimi lahko malo več skupaj.

Pri smučarkah je pokal osvojila Švicarka Lara Gut. Ob enoletni odsotnosti Tine Maze najboljša slovenska veleslalomistka Ana Drev je sezono svetovnega pokala končala z osmim mestom na zadnjem veleslalomu v St. Moritzu. Za Drevovo je najboljša sezona, od kar se je leta 2001 udeležila prve tekme v svetovnem pokalu. V veleslalomskem seštevku je prvič končala v elitni sedmerici, kot sedma veleslalomistka. Tako visoko 30-letna tekmovalka iz Šmartnega ob Paki še ni bila nikoli v karieri.

V pokalu narodov so slavile skupno zmago Avstrijke pred Italijankami in Švicarkami. Slovenke so med 19 ekipami sezono končale na 12. mestu. Poleg veleslalomistke Drevove je bila najuspešnejša Slovenska v hitrih disciplinah Ilka Štuhec, 25. smukačica in 12. superveleslalomistka. Točke so osvojile še Maruša Ferk, Vanja Brodnik, Ana Bucik, Katarina Lavtar in Tina Robnik.

Med smučarji pa je že petič veliki kristalni globus padel v roke Avstrijcu Marcelu Hirscherju, je pa bila ta sezona za zdajšnjo generacijo slovenskih smučarjev najuspešnejša. V pokalu narodov so končali na desetem mestu, več so jih nazadnje osvojili pred šestimi leti. Najboljši Slovenec je bil Boštjan Kline, s svojim premiernima stopničkama, drugima mestoma na superveleslalomu v Hinterstoderju in smuku v Garmisch-Partenkirchnu. Sezono je končal na skupno 24. mestu in sam prispeval več kot polovico vseh točk slovenskih smučarjev.

V torek je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani sprejem za Slovenske zimske športnike ki so domačo javnost v pravkar končani sezoni razveseljevali s svojimi uspehi. Med njimi je na prvem mestu smučarski skakalec Peter Prevc, ki je skupaj z ostalimi kolegi, ki tekmujejo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije pozdravil zbrano množico navdušenih navijačev. Na odru so bili poleg Prevca še alpska smučarka Ana Drev, smučar Boštjan Kline, biatlonec Jakov Fak, biatlonka Teja Gregorin, deskarja Rok Marguč in Žan Košir, smučar prostega sloga Filip Flisar, skakalka Maja Vtič, smučarska tekačica Vesna Fabjan in številni drugi.

Reprezentanca Slovenije v dvoranskem nogometu je v torek v mariborski dvorani Tabor v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Kolumbiji premagala Španijo z 1:0. Povratna tekma bo 12. aprila v španski Melilli.