Aprila bo v Slovenijo premeščenih prvih 40 migrantov iz Grčije in Italije
Cerkev na Slovenskem | 28.03.2016, 19:15 Petra Stopar
Slovenija bo v aprilu na podlagi načrta Evropske unije iz Grčije in Italije premestila prvo skupino migrantov. Na njihovo oskrbo se pripravljajo tudi humanitarne organizacije. Toda Slovenska Karitas se ne le v tem množičnem migracijskem valu, marveč že več let ukvarja s pomočjo prosilcem za azil ali tistim, ki pri nas uveljavljajo status begunca ali subsidiarne zaščite. Kot poudarja, pa večina migrantov, ki je trenutno nameščena pri nas, tu na dolgi rok ne namerava ostati.
Čeprav natančen datum prihoda še ni znan, bo aprila v Slovenijo v sklopu načrta relokacije premeščenih prvih 40 migrantov, s čimer bo naša država začela izpolnjevati svoje dolžnosti do kvot, h katerim se je zavezala junija lani kot ena od držav članic EU za reševanje migracijske krize. Skoraj vsak naslednji mesec bo sledila nova skupina migrantov.
Za Škofijsko Karitas Ljubljana stiske beguncev, prosilcev za azil in migrantov niso nove, z njimi se že redno srečuje, je v pogovoru za naš radio povedala tamkajšnja socialna delavka Alenka Petek. »Prav tako pa v zadnjem času opažamo, da ni večjega porasta prosilcev za azil, ki bi želeli ostati v Sloveniji, tako da je ta številka za zdaj konstantna. Mi pokrivamo od petdeset do šestdeset družin, odvisno od obdobja,« je dodala. Nekateri se namreč odločijo, da bodo odšli naprej v drugo državo, tiste družine, ki pa se odločijo za življenje pri nas, pa so deležne tudi pomoči pri vključevanju v družbo: »Otroci hodijo v šolo, starši se učijo slovenski jezik in sčasoma lahko pričakujemo, da bodo ostali v Sloveniji.«
Znano je tudi, da bo letos k nam trajno preseljenih 20 oseb iz tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za status begunca. Vlada je v ta namen pripravila poseben projekt vključevanja, za kar bo na javnem razpisu izbrala posebnega izvajalca. Ali bo morebiti to Karitas, Petkova ni mogla povedati, saj kot pravi, so zadeve »še v povojih«. »Vprašanje je tudi, ali bodo ljudje, ki bodo k nam prišli v sklopu kvot, res želeli ostati k nam, ali bo to zanje samo začasno zatočišče, da si zadeve v miru uredijo, nato pa bodo v miru prehajali naprej. Vprašanje je tudi, kako bodo te družine izbirali, ali bodo samo izpolnili kvoto, da jih bodo namestili na varno, ali bodo to res tisti, ki bodo imeli interes ostati v državi,« je še dejala.
