Pregled domačih dogodkov od 11. do 18. marca

Slovenija | 18.03.2016, 19:21

11. teden v letu 2016 mineva v znamenju poletov v Planici, na Radiu Ognjišče pa v sklepu radijskega misijona. Sicer pa je odjeknila ta teden novica o tragičnih posledicah zamenjave medicinskih plinov v novi šempetrski urgenci. Umar je poslabšal gospodarsko napoved, Adria Airways je prodana. Arbitražno sodišče za mejo s Hrvaško pa je pripravilo obravnavo.

Jezus, obličje Božjega usmiljenja

V programu Radia Ognjišče je tihe nedelje do cvetne sobote potekal 11. radijski misijon, katerega sporočilo zaobjema naslov: "Jezus, obličje Božjega usmiljenja". Glavni govornik je bil papeški pridigar kapucin p. Raniero Cantalamessa, ki so mu lahko poslušalci prisluhnili vsak dan ob 17. uri. Vsa njegova razmišljanja so bila ubrana na temo o Božjem usmiljenju. Poudaril je, da "krščanstvo se ne začenja z dolžnostmi, ne začenja govoriti ljudem, kaj morajo storiti, da bi se rešili. Krščanstvo začenja pripovedovati o tem, kar je Bog storil za nas, da bi nas odrešil." Povedal je, da je "Božja ljubezen brezpogojna, vendar nikoli ne sme ostati brez konkretnih posledic." In zato je želel razmišljati ob konkretnih posledicah Božjega usmiljenja do nas ljudi, razmišljati o našem usmiljenju.

V radijskem misijonu so sodelovali tudi slovenski kapucini, ki so vsak dan pripravili predstavitev enega izmed "svojih" svetnikov, na voljo pa so bili tudi za telefonski pogovor. Bratje kapucini so pripravljali tudi nagovore pri svetih mašah v kapucinskih cerkvah, ki so sprejele relikvijo svetega patra Pija. V nedeljo so bile relikvije v Vipavskem križu, v ponedeljek v župnijski cerkvi Ljubljana - Štepanja vas, v torek v kapucinski cerkvi sv. Ane v Škofji Loki, v sredo v kapucinski cerkvi v Krškem, v četrtek v župnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju, v petek kapucinski in župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, romanje pa so sklenile v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Mariboru, kjer je bil slovesne sklep misijona, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Celjski škof Stanislav Lipovšek pa se je relikvijam poklonil v Celju, kjer je pridigal br. Metod Benedik. V Vipavskem križu je zbrane nagovoril provincialni minister kapucinov br. Vlado Kolenko, ki se je v pridigi osredotočil na našo poklicanost, da nikogar ne obsojamo in nismo kot farizeji, ampak smo poklicani, da spreminjamo sami sebe. V župnijski cerkvi Ljubljana - Štepanja vas je somaševanje vodil br. Matej Štravs.

Tretji dan radijskega misijona se je relikvija sv. p. Pija ustavila v kapucinski cerkvi sv. Ane v Škofji Loki. Br. Jožko Smukavec je v pridigi spregovoril o tem, kako vzgajajo Jezus, Cerkev, papež in p. Pij. Četrti dan radijskega misijona se je relikvija p. Pija ustavila v kapucinski cerkvi v Krškem. Somaševanje je vodil br. Marko Senica.

Šesti dan radijskega misijona je bil v znamenju papeževe pobude 24 ur za Gospoda, torej poleg spovedovanja tudi 24 urne molitve pred Najsvetejšim. V več cerkvah je bila v petek možna spoved od jutra do večera, ponekod tudi ponoči. V ljubljanski stolnici je bila ta pobuda povezana s svetoletnim romanjem mož in fantov. V sklopu radijskega misijona pa se je relikvija patra Pija ustavila v kapucinski in župnijski cerkvi svetega Ožbalta na Ptuju. Somaševanje je vodil brat Milan Kvas, ki je v pridigi med drugim spregovoril o odnosu z Jezusom.

Sicer pa misijonski nagovori papeškega pridigarja p. Raniera Cantalamesse, molitve iz radijske kapele in svete maše odmevajo tudi na naši spletni strani in v našem audio arhivu.

Slovenija

Afera smejalni plin

Po razkritju šempetrske bolnišnice, da jim je nedavno umrl bolnik, ki so ga namesto s kisikom zaradi napačne napeljave oskrbeli s smejalnim plinom, se je začelo prelaganje odgovornosti. V podjetju Medicoenginering so s prstom jasno pokazali na podjetje Medicop. Po njihovi navedbah je do zapletov prišlo zaradi napačne vezave cevi, kar so podkrepili tudi s fotografijo. V Medicopu odgovornosti po pričakovanjih niso priznali. Kot pravijo, so v postopku gradnje in opremljanja šempetrskega urgentnega centra zgolj poskrbeli za namestitev dotoka plinov, same medicinske opreme niso priklapljali. Kriminalistična preiskava dogodka še traja, ko bodo znani rezultati, bodo sledili pozivi k odgovornosti posameznikov in ustanov. Tako so vsaj zagotovili v šempetrski bolnišnici. Predsednik najštevilnejšega Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin, sicer anesteziolog v šempetrski bolnišnici pa je za naš radio pojasnil, da je tragični dogodek v šempetrskem urgentnem centru posledica hitenja z gradnjo. V ozadju tega so bili po njegovem mnenju prav gotovo finančno-politični, gradbeni ali opremljevalski lobiji. Dogodek po Kuštrinovih besedah kaže na popolnoma neurejene razmere v urgentnih centrih, od kadrovskih težav naprej. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se kljub vsem očitkom ne čuti odgovorne, predsednik vlade Miro Cerar se pričakovano tudi na te očitke, ki letijo na njegovo ministrico ni odzval, v molk so se do dokončnih rezultatov zavili tudi drugi.

Je pred nami nov referendum?

Predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije so v državni zbor prinesli podpise pod pobudo za začetek referendumskih postopkov za zakon o mednarodni zaščiti. Začel je teči tudi rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o medijih. Tudi to pobudo je vložil sindikat, delavcev migrantov. Tako nasprotujejo sedanjemu obdavčevanju delavcev, ki delajo v tujini, predsednik hrama demokracije Milan Brglez meni, da želijo delavcem migrantom izsiliti poseben položaj. Premier Miro Cerar je v ponedeljek sprejel predstavnike sindikata delavcev migrantov. Dogovorili so se, da bodo vladi posredovali konkretne predloge za rešitev najbolj perečih vprašanj, vlada pa jih bo proučila in oblikovala predloge sistemskih rešitev. To je potrdil tudi predsednik Sindikata delavcev migrantov Dušan Cvetko.

Znan osnutek nacionalnega reformnega programa

Vlada se je v minulem tednu seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa, ki ga je poslala Ekonomsko-socialnemu svetu. Finančni minister Dušan Mramor je po seji dejal, da Slovenijo pesti predvsem tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti, s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem pa nista našla skupnega jezika o izredni uskladitvi pokojnin. Mramor je socialnim partnerjem na seji ESS zagotovil, da bodo na ministrstvu preučili in, kolikor je mogoče, upoštevali njihove predloge v zvezi z nacionalnim reformnim programom. Tega mora vlada v Bruselj poslati do 15. aprila. Z idejami niso zadovoljni v Novi Sloveniji. Ob robu obiska v Zgornji Savinjski dolini je predsednica Ljudmila Novak za naš radio povedala, da do njih prihaja prepozno.

Kako transparentna je vlada z državnim premoženjem

Finančni minister Dušan Mramor je na izredni seji državnega zbora v minulem tednu zavrnil očitke o netransparentnem in negospodarnem upravljanju državnega premoženja. Vlada dosledno spremlja izvajanje strategije upravljanja kapitalskih naložb, v upravljanje pa se ne vmešava, je zatrdil. Izredno sejo o upravljanju državnega premoženja so zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah SDS, NSi in nepovezanih poslancev, kjer vladi očitajo kršenje strategije upravljanja državnega premoženja. Po njihovem mnenju to zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva ter slabša položaj v Sloveniji in njen ugled v tujini. "V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da sedanje upravljanje državnega premoženja pod vlado Mira Cerarja in pod okriljem finančnega ministra Dušana Mramorja bistveno odstopa od sprejete strategije," je ob začetku izredne seje dejal poslanec SDS Marko Pogačnik. Vse skupaj se je po njegovih besedah začelo z menjavo vodstva Slovenskega državnega holdinga, ki je vlada in finančno ministrstvo nista nikoli pojasnila. Sporno je tudi imenovanje novih nadzornikov Nove Ljubljanske banke, med katere je SDH predlagal ljudi, ki so globoko povezani z zgodovino banke in so bili zaposleni v družbah v njeni skupini, je opozoril Pogačnik. Jožef Horvat je napovedal pripravo zakonske rešitve, s katero bi se ljudem, ki so sodelovali pri odobravanju slabih kreditov, onemogočilo ponovno zasedbo odgovornih funkcij v slovenskem bančnem sistemu.

Slabi gospodarski obeti

Urad za makroekonomske analize in razvoj je v spomladanski napovedi ocenil, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji znašala 1,7 odstotka oz. 0,6 odstotne točke manj, kot je napovedoval lansko jesen. V prihodnjem letu naj bi bila rast 2,4-odstotna, v 2018 pa 2,3-odstotna. Slovenija je lani zabeležila 2,9-odstotno gospodarsko rast. Finančni minister Dušan Mramor še ne želi napovedovati, kaj za proračun pomeni poslabšanje napovedi gospodarske rasti. Premier Miro Cerar se je dan pozneje odzval z oceno, da ni razloga za pesimizem, saj Slovenija še vedno ohranja gospodarsko rast.

Adria Airways prodana

Prodaja Adrie Airways je uspešno zaključena, letalski prevoznik pa je na skupščini dobil nove nadzornike. Vodenje Adrie Airways pa je od Marka Anžurja prevzel novi član uprave Arno Schuster, ki je prepričan, da čaka družbo svetla prihodnost. Po sklenjenem postopku prodaje je Sindikat prometnih pilotov Slovenije z vodstvom sklenil novo kolektivno pogodbo in odpovedal za petek napovedano stavko. "Za letos smo precej optimistični, pričakujemo dobre rezultate. V splošnem menim, da je strategija Adrie Airways, ki je trenutno v teku, kar primerna za regionalnega prevoznika," je povedal Schuster. Ob tem dodaja, da bodo obstoječo mrežo linij preučili in jo poskušali narediti bolj učinkovito. "Zagotovo bomo preučili trenutno mrežo. Vedno bodo nove ideje, vendar trenutno ne načrtujemo drastičnih sprememb. Želimo povečati in rasti z obstoječo mrežo ter jo narediti bolj učinkovito."

O neurejeni meji med Slovenijo in Hrvaško nič novega

Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško bo po četrtkovi ustni obravnavi zdaj preučilo pravne posledice lanske odločitve Hrvaške, da izstopi iz arbitražnega procesa, so sporočili iz Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. V vmesnem času bo odločanje o ozemeljskem sporu med državama ostalo prekinjeno. Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z navedbo sodišča o prekinitvi odločanja o meji v sporočilu za javnost pojasnilo, da je arbitražno sodišče že lani poleti in nato decembra sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem. Na zadnje dogajanje v zvezi z arbitražo se je odzval tudi predsednik države Borut Pahor, ki pričakuje, da bo arbitražno sodišče končalo svoje delo in sprejelo pravnomočno odločitev o poteku meje med Hrvaško in Slovenijo. Spomnil je tudi, da so slovenski državljani na referendumu sprejeli odločitev za vstop Hrvaške v EU, potem ko sta se državi dogovorili, da bosta spor o meji uredili na arbitražnem sodišču.

Policisti še vedno stavkajo. Se jim bodo pridružili še delavci v energetiki?

Pogajalci vlade in policijskih sindikatov so nadaljevali pogajanja. Kot sta sindikata zapisala v skupnem sporočilu, so dosegli le manjši premik v smeri rešitve zapadlih obveznosti. Pogajanja naj bi nadaljevali, ko se bodo v sindikatih opredelili do zadnjega vladnega predloga, ki naj bi ga v sredo prejeli še v pisni obliki.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije se pripravlja na stavko. Ta sicer še ni napovedana, to bodo storili prihodnji teden, ko bodo predstavili tudi stavkovne zahteve. Sindikat opozarja na pomanjkanje dialoga, pogrešajo tudi vizijo razvoja panoge. Zaposleni v elektrogospodarstvu iz dneva v dan tudi ugotavljajo, da se s to panogo, ki je temelj gospodarstva, resno ne ukvarja nihče v tej državi.

SLS z novim programom stranke

Strokovni svet SLS je javno predstavil nov program stranke in model njenega delovanja. Program se med drugim osredotoča na ustvarjanje konkurenčne države za trajno blaginjo državljanov in je po navedbah stranke utemeljen na konceptu dobrega gospodarja. Stranka v središče delovanja namreč postavlja dobrobit človeka. Program predvideva ukrepanje za uspešno in konkurenčno tržno gospodarstvo, učinkovit trg dela in inovacije ter odlične in zdrave kmetijske proizvode. Poudarek bo tudi na izobraževanju in mladih, znanosti in raziskavah ter okolju, klimatskih spremembah in energiji. Posebno pozornost pa bodo namenil tudi družbi in kulturi, družini in demografskim spremembam, zaščiti in razvoju socialne varnosti, imigraciji in integraciji ter ekonomski, družbeni in ozemeljski koheziji. Predsednik stranke Marko Zidanšek pravi, da njihov program temelji na konceptu dobrega gospodarja.

Družba

Bo po Radiu Center ob blokado računa tudi Radio Ognjišče?

Medijska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije državo poziva k ureditvi problematike radijskih frekvenc na meji z Italijo. Slovenske radijske postaje, ki imajo oddajnike med drugim tudi na Primorskem, med njimi tudi naš radio, se že več let soočajo z motenjem frekvenc s strani italijanskih radijev ter njihovimi tožbami. Slednja je doletela slovenski Radio Center, ki mora plačati odškodnino v višini 150.000 evrov. Zato od vlade in pristojnega ministrstva zahtevajo takojšnje reševanje problematike in zaščito slovenskih pravic in interesov, saj kot pojasnjuje direktor GZS Samo Hribar Milič: "Radijske postaje v Sloveniji niso lastnice frekvenc, ampak so uporabnice frekvenc, ki jih preko Apeka podeljuje država, zato smo zaskrbljeni, ker pri nas nimamo mehanizma, s katerim bi neusklajene sodbe tržaškega sodišča uvrstili v slovenski pravni red tako, da ne bi to prizadelo slovenskega podjetja."

Radio Ognjišče ima na mejnem območju z Italijo šest frekvenc, ki bi bile potencialno lahko tudi predmet tožbe katere od italijanskih radiev, poudarja tehnik Marko Zupan. Če bo do tožb res prišlo, bomo tudi mi primorani ugasniti oddajanje našega programa na slovenskem Primorskem, ne glede na to, da je sedež našega podjetja v Kopru.

Bo na Goriškem utihnil Novi glas?

Goriškemu tedniku Novi glas, ki je nastal pred 20 leti z združitvijo dveh tednikov Slovencev v Italiji, tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, v že tako majhnem kolektivu grozijo odpuščanja zaposlenih. Tako je odločil izdajatelj, potem ko so lani zaradi krčenja sredstev s strani Slovenije in Italije zabeležili velik primanjkljaj. K iskanju rešitve za časnik je odgovorne pozvalo tudi Združenje novinarjev in publicistov. Njen predsednik Tino Mamić je opozoril, da je Novi glas pred 20 leti "ustvaril sinergijo, o kateri v mnogih drugih manjšinskih društvih in organizacijah samo govorijo".

V Hudi jami se nič ne dogaja v tajnosti

Več kot sedem let je že minilo od odkritja množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi jami pri Laškem. Pristojne službe so takrat izkopale posmrtne ostanke 800 ljudi, ki so bili umorjeni po koncu druge svetovne vojne. Shranile so jih v plastične zabojčke, ki so še vedno v prostorih rudnika. V nekaterih medijih je bilo mogoče zaslediti informacijo, da so oblasti v tajnosti začele premeščati žrtve komunistične revolucionarne oblasti iz rova svete Barbare v kostnico v Mariboru. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar Jože Dežman, je takšne navedbe v pogovoru za naš radio zanikal. Pojasnil je, da je v pripravi razpis za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj v zvezi s tem primerom. Dežmana je poročanje o policijskih vozilih, ki naj bi zavarovala prostor pred rovom svete Barbare, in prikritih aktivnosti v opuščenem rudniku v Hudi jami pri Laškem presenetilo. "Nedvomno je resnica oziroma to, kar lahko povem pri polni zavesti, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja razpis, ki bo zajemal izkop posmrtnih ostankov ostalih žrtev iz prvega jaška ter začasno ureditev posmrtnih ostankov in njihov prenos v kostnico v Mariboru."

Predstavili brezjanska sveta vrata

Na Brezjah so predstavili knjigo z naslovom: "Kristus je obličje očetovega usmiljenja: sporočilo svetih vrat bazilike Marije Pomagaj". Vrata so nastala na pobudo rektorja bazilike, patra Roberta Bahčiča, ki je spremljal njihovo nastajanje od same ideje do postavitve. To pot je prek besede in fotografij predstavil tudi navzočim. Direktorica podjetja Romar, ki je izdalo predstavljeno knjigo, Andreja Eržen Firšt, je na začetku predstavitve poudarila, "da imajo brezjanska sveta vrata poleg sakralnega pomena tudi močno umetniško sporočilnost".

Že pred postavitvijo svetih vrat so obnovili tudi samostanski atrij, kjer so sveta vrata. Postavili so tudi dva marmorna stebra, ki sta stala v Marijini kapeli pred prenovo, sedaj pa vodita do svetih vrat.

Na predstavitvi sta spregovorila tudi kipar Mirsad Begić in livar Borut Kamšek. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je v uvodniku knjige med drugim zapisal, da smo v svetem letu vsi poklicani, da se odpravimo na pot, ki nas bo iz naše vase zagledane vsakdanjosti pripeljala v Božjo bližino in omehčala srce.

Člani pobude 40 dni za življenje s tiho molitvijo odgovorili na provokacije

Pred ljubljansko porodnišnico, kjer se je zbralo približno 60 članov pobude 40 dni za življenje in molilo v podporo nosečim materam v stiski, v podporo otrokom, ki jim grozi splav, ter za prenehanje splava, se je pojavilo tudi nekaj članov skupine Sentimentalno mleko in z glasnim branjem Ustave RS, vzklikanjem “Rad/a imam želve” motilo molitev. Molivci se niso pustili sprovocirati in so mirno polglasno molili – tudi za mladeniča v pingvinski preobleki in vse štiri mladenke. Ena od mladenk je prebirala knjigo Drugi spol, v katerem avtorica med drugim utemeljuje, da se ne rodiš kot ženska, temveč ženska postaneš. Po slabi uri so se člani Sentimentalnega mleka vsedli na ploščad bližnjega lokala, molivci pa so vztrajali v tihi molitvi. Valentina Pikelj iz zavoda Božji otroci je za naš radio povedala, da so bile te ure molitve čudovite. Zbralo se je namreč veliko vernikov, ki so tri ure zbrano molili. "Mi smo molili in širili to srečo, ki jo imamo z Jezusom. Tisti naši nasprotniki, ki so bili štirje s fotografom vred, so se vsake toliko časa postavili pred nas in medtem ko smo mi molili, so oni brali nekaj iz ustave."

Športna Planica

In sedaj k četrtkovemu in petkovemu dogajanju v Planici. Četrtkova prvo od štirih planiških tekem v smučarskih poletih je ponudila zmagoslavje Petra Prevca in tretje mesto Roberta Kranjca. Pred 20.000 navdušenimi navijači so pod Poncami padli tudi nekateri rekordi. Prevc je s 14. zmago postal skakalec z največ uspehi v eni sezoni, prav tako je postavil točkovni rekord. Legendarni japonski skakalec Noriaki Kasai pa je nastopil že na 500. tekmi v svetovnem pokalu.

///

Zmagoslavje pa je bilo v Planici tudi v petek, a nekoliko obrnjeno, saj je na oder za zmagovalce stopil Robert Kranjec, Peter Prevc pa je bil drugi. V petkovem finalu sta pred 22.500 navijači nastopila še dva Slovenca. Jurij Tepeš, ki se je skozi šivankino uho kot 30. uvrstil na tekmo, je dvakrat pristal pri 212,5 m in bil 14. Anže Semenič je poletel 211 m in 206,5 metra ter osvojil 27. mesto. Brez finala pa sta ostala Anže Lanišek, ki je po letu dolgem 201 m zasedel 35. mesto in Tomaž Naglič, ki je bil štiri metre krajši in končal mesto za njim. "Videl sem, da je Peter skočil zelo daleč in slišal tudi navdušenje gledalcev. Seveda sem vedel, da bom moral dobro skočiti, da bom pred njim, ker je letos v dobri formi. Res je nekaj posebnega, če ga preskočiš. V samem poletu sem nato videl tisto zeleno črto, a nisem vedel, če mi je uspelo, če sem jo preskočil. Uspelo mi je in res sem vesel," je tako po tekmi povedal Kranjec, ki so mu navijači na koncu zapeli tudi himno. Današnji zmagovalec bo v nedeljo branil drugo mesto v seštevku poletov in 32 točk naskoka pred tretjim Forfangom. Vesel je bil tudi Prev: "Prav veliko ni za povedati, saj se je vse videlo. Res neverjetno. Prvega skoka nisem zadel, drugega sem. Vesel sem, da sem Robija počakal spodaj v prostoru za vodilnega in da je tudi on tako dobro opravil. Res enkraten dan. Vse kar se je letos doslej zgodilo, je enkratno."