Izguba sluha v otroštvu: Ukrepajmo zdaj!

Slovenija | 03.03.2016, 10:57

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha, od tega je kar 32 milijonov otrok. Glede na to, da je sluh pri otrocih izjemnega pomena za njihov uspešen razvoj, se ob 3. marcu, svetovnem dnevu sluha, še posebej poudarja pomen zgodnjega odkrivanja, preprečevanja in varovanje sluha pri otrocih.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi se lahko z dobrimi preventivnimi ukrepi izognili kar 60 % okvar sluha pri otrocih. V primeru, da do okvare vseeno pride, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za rehabilitacijo, izobraževanje in opolnomočenje. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genetski, sledijo različne infekcijske bolezni, različna obolenja ušes, hrup ter zdravila.

Izguba sluha vpliva na celostni razvoj otroka

Slogan »Ukrepajmo zdaj!« v ospredje postavlja skrb za sluh v otroški dobi. »Poleg tega, da izguba sluha vpliva na učenje govora in jezika, se potem pogosto pojavijo še težave v splošni pismenosti. Okrnjen je lahko razvoj socialnih veščin, lahko se pojavijo težave s samopodobo. Pogosta je nižja izobrazbena raven in posledično so slabše zaposlitvene možnosti. Težave v komunikaciji pri otrocih kot tudi pri odraslih lahko povzročijo občutke jeze, stres, osamljenost, tudi sram. Posledice izgube vplivajo na družino kot celoto,« je za Radio Ognjišče pojasnila podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGGS) Darja Pajk. Pri starejših izguba sluha vpliva na psihofizično kondicijo, kognitivne sposobnosti, povezuje s e s pojavom demence, depresijo, različnimi psihozami, utrujenostjo in dolžino življenjske dobe. »Izjemno težko je sprejeti dejstvo, da si naglušen, oglušel, a na voljo je veliko število slušnih pripomočkov, ki omogočajo kakovostno poslušanje, vključevanje v okolje in boljšo kakovost življenja.«

Poleg tega, da izguba sluha vpliva na celostni razvoj otroka in da je prav zato še bolj nujna zgodnja celovita obravnava, ki omogoča čim boljši razvoj, je potrebno ozavestiti tudi, da starejši kljub stalnemu ozaveščanju o posledicah izgube sluha skrb za svoj sluh pogosto povsem zanemarijo. Kar približno 16-17 % vseh odraslih, udeleženih na meritvah, ima določeno stopnjo izgube sluha, pa vendar je profesionalno obravnavana le tretjina teh oseb.

Akcije testiranja sluha in svetovanja

Različne študije in raziskave po Evropi in ZDA so tudi dokazale razliko med naglušnimi, ki se poslužujejo slušnih aparatov, in tistimi, ki se jih ne. "Tisti, ki poskrbijo za svoj sluh, imajo višje dohodke, manj verjetno je, da bodo brezposelni ali pa se odločijo za predčasno upokojitev, za razliko od tistih, ki za sluh niso mogli ali niso želeli ustrezno poskrbeti." V Sloveniji lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, pridobi slušni aparat ki ga financira ZZZS. Ker je marsikje v evropskih državah potrebno pregled sluha neposredno plačati, bodo v mnogih evropskih državah 3. marca potekale akcije testiranja sluha in svetovanja vsem tistim, ki menijo, da slabše slišijo, saj je prav profesionalni pregled in oskrba z ustreznimi pripomočki izjemnega pomena.

Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju k ustreznim strategijam na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morale sodelovati tako agencije za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev, izobraževalne ustanove in tudi civilna združenja oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število ljudi z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno škodo.

ZDGNS se pridružuje akciji opozarjanja skrbi za svoj sluh in dobri rehabilitaciji ter ustrezni dostopnosti.