Kdaj je odprava Lahovnikovega zakona smiselna
Jože Bartolj
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je pred dnevi postregel z novico, da si prizadeva za odpravo administrativnega določanja plač uprav in nadzornih svetov v podjetjih v pretežno državni lasti in javnih zavodih, ki ga je uzakonil t.i. Lahovnikov zakon.
Vendar opozarjam, da če se istočasno ne spremeni postopkov imenovanja nadzornih svetov in uprav v pristojnosti vlade, je ta ukrep kontraproduktiven. Vodilnim v podjetjih in javnih zavodih bo še naprej omogočeno slabo delo, hkrati pa političnim izbrancem za slabo delo zagotovljene še neprimerno višje nagrade. Sistem mora zagotovi polno odgovornost člani nadzornih odborov in uprav državnih podjetij in zavodov za njihovo opravljeno delo.
Imenovanje članov nadzornih svetov podjetij je odgovornost Slovenskega državnega holdinga (SDH), imenovanje uprav v državnih podjetjih, tudi nagrajevanje, pa je odgovornost teh nadzornih svetov. Cilj vseh imenovanj mora biti pridobiti »dobre gospodarje« za upravljanje državnega premoženja, ki bodo odgovorno dosegali mednarodno primerljivo donosnost ter trajni razvoj podjetja. Odstavljanje predsednikov uprav s strani lastnika, ki ga na skupščini zastopa SDH, je s stališča korporativnega upravljanja nesprejemljivo.
Postopek imenovanja mora biti enak kot ga uporabljajo uspešna podjetja v zasebni lasti. S ciljem neodvisnosti in strokovnosti na podlagi referenc z ustreznega področja naj nabor kandidatov za te funkcije pripravi ena od mednarodno uveljavljenih kadrovskih agencij, ki naj na izrecno željo naročnika najustreznejše kandidate išče širše, na srednjeevropskem prostoru, po potrebi pa tudi na celotnem področju EU. Samo na osnovi najožjega tako pripravljenega nabora lahko od Vlade RS imenovani organi opravijo svoja imenovanja. Pogodbe članov uprav in nadzornih svetov morajo vsebovati klavzulo o doseganju poslovnih ciljev, tudi o pričakovani donosnosti podjetja. Ta se preverja letno po zaključnem računu, nedoseganje ciljne donosnosti pa je vzrok za avtomatično krivdno razrešitev članov uprav in nadzornih svetov.
Način določanja plač vodilnim bi moral biti enak za podjetja v zasebni kot v državni lasti, enaka pa mora biti tudi odgovornost. V družbeno odgovornem tržnem gospodarstvu, za katerega se zavzemajo politične stranke evropske desne sredine, osnovno plačo določa trg delovne sile, variabilni del pa doseganje poslovnih ciljev in ne zakon. Mednarodne neodvisne kandidate se lahko privabi le z mednarodno primerljivimi plačami oz. primerljivimi s plačami v uspešnih domačih podjetjih v zasebni lasti, kar trenutna ureditev onemogoča.
Ti ukrepi bi vodili do bistveno večje donosnosti podjetij v državni lasti in do povečanja števila produktivnih delovnih mest, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Prav tako bi ti ukrepi zagotovili potrebne prilive v državni proračun za delovanje javnega sektorja ob njegovi hkratni optimizaciji.
Več komentarjev na Casnik.si
