Helena Jaklitsch
Prepovedati!
Jože Bartolj
Mislim, da bi morali vsem katoličanom vzeti pravico do svobodnega izražanja misli in javnega nastopanja, verska svoboda pa bi smela biti dovoljena samo znotraj cerkva in župnišč. Le tako bi namreč lahko preprečili, da bi katoličani z zagovarjanjem krščanskih vrednot še naprej uničevali družbo.
Pravico do svobode govora in združevanja bi bilo treba vzeti tudi vsem, ki ne prepoznajo naprednosti idej, ki jih prinaša teorija spola. Z zagovarjanjem klasične družine namreč med drugim onemogočajo prosto razpolaganje z otroki. Prav tako bi bilo treba vzeti pravico do javnega izražanja misli tistim, ki imajo radi Slovenijo in zato ob demonstracijah ne ploskajo neki Internacionali kvazi pevca. Morda bi tem vzeli celo volilno pravico, da ne bi kdaj prišli na oblast in poskušali narediti kaj dobrega za narod. Verjetno bi se našla še kakšna skupina, ki bi jo bilo treba onemogočiti, saj njihovo, čeprav miroljubno govorjenje, ni le nasilje nad drugače mislečimi, temveč s tem, ko skušajo predstaviti svoj pogled na svet, nadlegujejo tiste, ki tega nočejo slišati. In s takim nadlegovanjem izvajajo najhujšo obliko diskriminacije.
Naj povem, da z zgornjim zapisom ne želim pretiravati ali biti cinična, temveč želim le povzeti duha, ki ga je mogoče razbrati iz odziva varuhinje človekovih pravic (!) in nekaterih političnih strank na molitveno pobudo za nerojene otroke pred ljubljansko porodnišnico. Glede na njihove odzive je več kot očitno, da se v Sloveniji na polju človekovih pravic dogaja zaostrovanje in da se zopet vračamo v sistem, ki smo se mu leta 1990, prepričani, da za zmeraj, odpovedali.
Za popolno razgaljenje dogajanja v zadnjem času pri nas si izposojam misel Milovana Đilas, ki pravi: »Ideološka diskriminacija v komunističnih sistemih je po eni strani prepovedovanje drugih idej, po drugi strani pa vsiljevanje izključno svojih idej. To sta dve najopaznejši značilnosti neverjetne, popolne tiranije.« Zametki tiranije se dogajajo še posebej v odnosu do katoličanov. Vsako zagovarjanje temeljnih krščanskih vrednot in krščanskega pogleda na življenje je obsojeno kot sovražni govor, taka ali drugačna fobija, ekstremizem, fašizem ali nacizem. Kot da katoličani ne bi smeli javno povedati, kaj mislimo. Najhuje pri tem pa je, da sedanja oblast nestrpnost do katoličanov ne le tolerira, temveč jo sama v določeni meri spodbuja, kar je razvidno tako iz odziva varuhinje kot iz odziva ministrstva za delo. Z njima je namreč jasno povedano, da delu Slovencev, kljub ustavnemu načelu, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, pravica do svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja ne pripada. Kljub temu ni obupati. Spomnimo se le družinskega referenduma. Skupaj zmoremo premikati gore. In kot katoličani vemo, da pri tem nismo sami.
Več komentarjev na Casnik.si
