Ljubljanski grad odet v modro ob svetovnem dnevu avtizma | (foto: www.ljubljanskigrad.si)
Obeležujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu
Slovenija Andrej Šinko
Generalna skupščina Združenih narodov je 2. april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu. S tem je želela spodbuditi k boljšemu razumevanje te človeške motnje, hkrati pa pozvati politične voditelje in odločevalce, da spodbujajo različne institucije, da odprejo svoja vrata osebam z avtizmom.
Medicina avtizem obravnava kot kompleksno nevrološko razvojno motnjo, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Zato avtizma ne uvršča med bolezni. V osnovi gre pri osebah z avtizmom za težave pri verbalnem sporazumevanju, ljudje s to motnjo tudi težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se večina nauči spontano.
Otroci avtizma ne prerastejo, ampak postanejo odrasli z avtizmom. Zato je zelo pomembno, da osebe z omenjeno motnjo v mladosti pravilno obravnavamo. To pa je nujno tudi za omejevanje vpliva te nevrološke motnje na vsakodnevno življenje. Podpredsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Sandra Bohinec Gorjak pravi, da je področje zagotavljanja pravic oseb s to motnjo v Sloveniji urejeno zelo slabo. »Ko se starš sooči z otrokom, ki ima spektro-avtistično motnjo, predvsem vidi, da otrok potrebuje pomoč. V tem primeru starši velikokrat sploh ne vedo, kaj je tista pomoč, ki jo otroci rabijo. Se pravi na področju bioloških, mentalnih, senzoričnih ali socialnih intervencij. Velikokrat starši sami iščejo rešitve, iščejo terapevte, ki lahko pomagajo, kar pa je večinoma tudi samoplačniško,« pojasnjuje sogovornica. Ob tem pa dodaja, da od države pričakujejo, da uredi področje. »Da se vzpostavi sistem, ki bo v podporo staršem otrok, učiteljem in strokovnjakom. Tega žal v Sloveniji danes ni,« še pove sogovornica.
