Iraški begunci
Evropski škofje o migrantski krizi, miru in varnosti
| 09.03.2016, 13:13 Marjana Debevec
Predstavniki škofovskih konferenc Evropske unije so na plenarnem zasedanju razpravljali o miru in varnosti v Evropi, odprli pa so tudi vprašanje migrantske krize, s katero se posamezne države soočajo na različne načine. Zasedanja se je v imenu Slovenske škofovske konference udeležil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Evropski škofje so najprej poudarili pomen ločitve pojmov begunci, ki bežijo zaradi vojne, ter migranti, ki se selijo zaradi ekonomskih težav. »Povsod je bil prisoten precejšen strah, kaj vse to pomeni, ker tej krizi ni videti konca«, je povedal škof Šuštar. Odgovora nanjo zato škofje iz Evropske unije niso mogli dati, so pa iskali načine, kako se z njo soočiti. V Severni Afriki in Turčiji namreč čaka še množica beguncev. Nemški kardinal Reinhard Marx je sicer optimističen, vendar pa je poudaril tudi, da so ljudje prestrašeni, saj je v državi že več kot milijon beguncev.
Eno od vprašanj, ki se postavlja je tudi, ali prihaja do tihe islamizacije Evrope. »Marsikdo se je vprašal, kako to, da se vsi ti begunci, ki imajo islamsko vero in kulturo, povsem drugačno razmišljanje in življenjske navade kot v Evropi, ne obrnejo tudi v arabske države, ki so zelo bogate: kot je Saudska Arabija, kot so Arabski emirati ali Kuvajt. Zakaj jih tam ne sprejemajo?« Saudska Aarabija je na primer celo ponudila, da bi v Evropi zgradila 1000 mošej za te ljudi.
Drug vidik begunske problematike pa zadeva vprašanje miru in varnosti v deželah, od koder so ljudje prisiljeni bežati. Škofa iz Iraka in Sirije sta na nedavnem srečanju s škofi iz dežel 'balkanske migrantske poti' jasno pozvala k delu za mir in zaustavitvi trgovine z orožjem. »In oni so posebej prosili: ustavite to, da se ne bi te države vmešavale v probleme – imajo lahko svoje rešitve na probleme, vendar pa so lahko potem tudi hude posledice, ki pa se jih Zahodne države mogoče ne zavedajo – vse to, kar se dogaja med ljudmi samimi; tako v Iraku, kot v Siriji.«
Spregovorila sta tudi o veliki izgubi kristjanov v obeh deželah, kjer je bila Cerkev navzoča skoraj 2000 let. Škofa sta zato prosila za pomoč, hkrati pa sta posvarila pred naivnostjo, saj sožitje z islamom ni enostavno.
Sicer pa so škofje na plenarnem zasedanju pripravili dokument, ki ga bodo predlagali tudi vsej evropski skupnosti. V njem med drugim poudarjajo prizadevanja za resnično evropsko mirovno politiko. Ob sklepu pa škofje vabijo tudi k molitvi, da bi odgovore na ta vprašanja, na katera za zdaj še nimamo rešitev, iskali v Božji luči in računali na Njegovo pomoč.