Otroci bi morali redno na oglede v proizvodnje, v delavnice, da bi dobili prave predstave o poklicih
Slovenija Nataša Ličen
Sneg, ki je na novo zapadel iz petka na soboto, je precej ljudi že navsezgodaj zaposlil s čiščenjem dvorišč. Kar je dobro. Posebej, če so odrasli odmetavali sneg skupaj z otroki. Zakaj? Sogovornik in soustvarjalec sobotnih dopoldanskih oddaj "Za življenje, za danes in jutri" Marko Juhant pravi, zato, ker je delo vrednota. Malo stvari nas tako poveže kot skupno delo. Rezultat skupaj opravljenega dela vliva veliko zadovoljstva. V oddaji smo govorili tudi o vzgoji otrok ločenih staršev, kar je bilo vprašanje poslušalke in ob Informativnih dnevih tudi o izbiri poklica.
In, kako je z izbiro poklica?
Marko Juhant: "Poklic je žal vedno tudi nekoliko stvar mode in trenutnega položaja staršev. Zahtevnejša kot je gimnazija bolj so starši ponosni. Ne velja to za vse otroke. Ob vpisu otrok se njihovim staršem pogosto zdi, da so končali z določenim obdobjem svoje vzgoje. Deloma to drži, toda vpis ni konec, zgodba se s tem šele začne. Pri izbiri poklica je najpomembnejše, kaj nas veseli, kaj je tisto, v čemer smo dobri, kjer lahko uspemo. Gre za poslanstvo, ne samo za opravljanje določenih nalog, obveznosti, ki nam bodo pomagale preživeti v življenju. Kaj nam je namenjeno, o tem premišljujmo in pomagajmo najti otrokom tisto pravo poklicanost, ki je zanje, tudi skozi vprašanja, ki jim jih zastavljamo, vprašanja, ki so tako ali drugače povezana z izbiro polica in z razmerami, ob katerih se ta poklic opravlja. Kako se vidijo v teh razmerah, kako se bodo soočali z njimi, kakšne rešitev imajo in podobno. Velja rek, delaj, kar imaš rad. Samo tako nam je dobro ob opravljanju dela. Gimnazija je pogosto odlagališče, prestavi se odločitev o izbiri za štiri leta. Otroci so po štirih delih starejši, a žal pogosto nič bolj zreli, ker nimajo delovnih izkušenj. Kako torej prepoznamo, kaj je pravo za našega otroka? Če je storitveno naravnan, to pokaže zelo hitro. Otrok, ki je ustvarjalen z rokami, rad izdeluje, gradi, sestavlja, ta naj izbere poklicno usmerjen srednješolski program. Če otroka znamo opazovati in če ga spremljamo, nam ta hitro in jasno daje signale, kaj ga veseli in kaj bi rad delal. Žal imamo danes premalo možnosti, da bi otroku lahko dejansko predstavili poklic, v katerega bi se lahko vživel. Otroci bi morali iti po tovarnah, po podjetjih, da bi videli, kaj se tam dejansko dela. Da bi prepoznali sistematičnost, delavnost, "opismenost" za posamezna dela."
V februarski oddaji smo se zaustavili tudi pri vprašanju poslušalke, kako vzgajati otroke, če sta starša ločena. Marko Juhant je odgovoril: »Zakonca in starša sta lahko ločena v odnosu mož – žena, nikoli pa se ne moreta ločiti v vzgoji skupnih otrok. Zato, če nam je všeč ali ne, moramo že zaradi otrok ostati v rednih stikih in se dogovarjati, kako se bomo odzivali na otrokova dejanja, kako ga bomo spodbujali, kaj učili in podobno, da sta starša, kljub ločitvi, vendarle v tem, za otrokovo dobro, čimbolj enotna. In, nikakor ne govorimo grdo, oče o mami in obratno. To je gotovo eno od prvih pravil.«
Specialni pedagog Marko Juhant je s sodelavci začel ustvarjati časopis o vzgoji, ki deli izkušnje. Imenuje se Po pameti. Vzgoja ni lahka stvar, gre za življenjsko poklicanost. Vedno znova se pri vzgoji soočimo z neznankami. V uvodni številki omenjenega časopisa lahko beremo tudi o pomembnosti starševskih omejitev. Otroci seveda niso navdušeni nad nikalnicami. Toda otroci meje potrebujejo in jih vztrajno tudi rušijo, preizkušajo njihovo trdnost in našo starševsko stanovitnost. Kadar rečemo otroku NE!, vedno ni treba na dolgo razlagati, zakaj smo rekli ta NE. Na kratko razložimo, recimo s stavkom, ker so takšna pravila, ker je to za tvojo varnost in podobno. Tako je v sobotni oddaji Za življenje, za danes in jutri na radiu Ognjišče, 13. februarja, razlagal specialni pedagog Marko Juhant in dodal: »Mislim, da za malenkosti, ob katerih bi lahko rekli DA, starši prevečkrat rečemo NE. Vskočimo celo v pripoved otroka in sploh ne poslušamo do konca, kar vpademo z NE. Poslušajmo razlago otroka do konca. Potem pa presodimo bo DA ali NE.«
»Takojčki«
Kdo so to? Marko Juhant: »Gre za otroke, ki jih nismo navadili počakati. Niso vajeni preprek. Če se soočijo s prepreko, jo namesto njih rešujejo starši. Živimo obdobje otroškega terorja. Dobesedno.«
No, več preberite v časopisu »Po pameti« ali obiščite spletne strani cmrlj.si in poslušajte posnetek radijske oddaje »Za življenje, za danes in jutri«, ki jo na temo vzgojnih vprašanj in zapletov ustvarjamo vsako drugo soboto v mesecu s specialnim pedagogom Markom Juhantom. Oddaja v marcu bo na sporedu 12. 3. ob 11. uri. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Za vprašanja pišite na za.zivljenje@ognjisce.si.
