Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Radijski oder (foto: slomedia.it)
Radijski oder

Radijski oder praznuje 70 let

| 26.02.2016, 11:53 Matjaž Merljak

V Trstu že 70 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1947 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju pripravljajo več dogodkov, objavili so tudi natečaj za izvirno, še ne objavljeno radijsko zbirko.

O začetkih in spominih smo se pogovarjali z Lučko Peterlin Susič. Ta nam je povedala, da je zavezniška vojaška uprava junija leta 1946 ustanovila slovensko radijsko postajo Trst A v Trstu, že 17. julija 1946 je Radijski oder odigral prvo radijsko igro. Ustanovitelj in voditelj skupine je bil prof. Jože Peterlin. To je bil vse do svoje smrti. Okoli sebe je zbral skupino že izkušenih igralcev iz tržaškega okolja, nekaj je bilo tudi imigrantov iz Slovenije. Ker je poučeval na višjih slovenskih šolah, je odkrival nove, mlade talente. Krog sodelavcev in igralcev Radijskega odra se je širil. Prof. Peterlin je kmalu po začetku delovanje slovenske radijske postaje v Trstu razumel, da ljudje ne želijo le poročil, ampak tudi kultivirano slovensko besedo. Najboljši posrednik je dobra radijska igra. Veliko odzivnost so imeli tudi v slovenskem zaledju. Veliko je bilo dramskih del iz svetovne književnosti, tudi italijanske, zato so imeli veliko dobrih prevajalcev. Devet desetih iz italijanščine v slovenščino prevedenih dramskih del je bilo prav po zaslugi Radijskega odra. Do leta 1988 je šlo v eter približno 1300 del.

Sledile so serije oddaj na različne tematike in dosti dela je bilo opravljenega tudi z gostujočimi režiserji iz Slovenije, da so osvežili radijsko skupino (Mirko Mahnič, Žarko Petan, Mirč Kragelj). Pomen: predvajanje slovenskih sporedov v obdobju fašizma, gojenje in širitev lepe zborne slovenščine, izvajanje del v Sloveniji neznanih in zamolčanih avtorjev, širjenje kulture, poznavanje pomembnih dramskih del, pozornost do vsebin z etično in demokratično sporočilnostjo, ustvarjanje prazničnega razpoloženja, posebej ob velikih cerkvenih praznikih, ki so bili tisti čas v Sloveniji zamolčani (božič, velika noč).

Leto 1976 je bilo prelomno leto, ker je nenadoma umrl mentor, igralec in režiser Jože Peterlin, isto leto je prišlo do reforme RAI, dramskih sporedov je bilo manj in krajši so bili ter tudi urniki so bili prestavljeni. Čez nekaj let ni mogel več snemati v radijski hiši, zato so poiskali zasebni studio in od leta 1991 tam snemajo vas svoja dela. Zdaj ni več take pozornosti do radijskih iger, zdaj te snemajo občasno, več pa je bralnih romanov in kulturnih oddaj, prilagodili in modernizirali so se k sinhronizaciji risank, delajo na drugih izvenradijskih področjih - tečaji lepe govorice za odrasle in najmlajše, gledališki vrtiljak, malo gledališko šolo, pravljične urice ..

Članov radijskega odra do 2013 je bilo 228, vsi prihajajo iz tržaškega območja, iz Slovenije so bili le režiserji in avtorji besedil. Tehnično osebje imajo sedaj lastno, ko so snemali v radijski hiši, so bili tehniki tamkajšnji uslužbenci. Zaenkrat so zvesti radijskemu širjenju svojega dela, na spletu niso še prisotni.

Lučke Peterlin Susič je omenila še nekaj imen, ki so bila pomembna za Radijski oder: to so bili Lojzka Lombar, Marjana Prepeluh in Matejka Peterlin.

Natečaj za radijsko igro

Radijski oder v Trstu ob 70-letnici svojega delovanja in v spomin na igralko in režiserko Marjano Prepeluh razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno radijsko igro. Besedila na žensko tematiko v poljubni dramski obliki zbirajo do 15. maja. Nagrajenci bodo znani konec junija, nagrade pa bodo bodo podelili 14. oktobra na posvetu o radijski igri.

Igra naj ne traja več kot 40 minut, so sporočili iz Radijskega odra. Podelili bodo tri nagrade v vrednosti 1000, 800 in 500 evrov. Nagrajena dela bo Radijski oder uvrstil v svoj program, prav tako si pridružuje pravico, da bo v svoj spored vključil tudi morebitna priporočena dela.

Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. maja 2016 na naslov Radijski oder, ul. Donizzetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro.

Maja Lapornik je predstavila niz pobud, ki jih Radijski oder letos ponuja svoji publiki: do poletnega premora bodo za najmlajše priredili Tečaj lepe govorice in Malo gledališko šolo Matejke Peterlin, oktobra bodo organizirali simpozij o radijski igri, 29. januarja 2017 pa jubilejno leto sklenili s slavnostno akademijo. Ob tem imajo pri Radijskem odru v načrtu še oživitev poletnih gledaliških večerov.

br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič) br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič)

Diakonsko posvečenje br. Dominika Papeža

V skupnosti bratov kapucinov je bila včerajšnja nedelja posebej slovesna. Novomeški škof Andrej Saje je namreč v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v diakona posvetil br. Dominika Papeža.

Nataša Ličen in Marko Juhant (photo: Rok Mihevc) Nataša Ličen in Marko Juhant (photo: Rok Mihevc)

Marko Juhant: Ni vseeno, komu najprej postrežemo

V sklopu rednih sobotnih oddaj smo se pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Govorili smo o vzgojnih prijemih ali receptih, ki delujejo in o tistih, ki so bolj prazne obljube. ...

Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.) Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.)

Nastop je zame zadetek v polno

Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh ...