Ali res lahko 0,2 odstotka zasebnih šol ogroža javno šolstvo?
24.02.2016, 15:29 Tanja Dominko
Zasebno šolstvo že nekaj časa buri duhove v slovenski javnosti. Ves čas se skuša ustvariti vtis, da se z njim ogroža javno šolstvo, da je za državo financiranje tega šolstva drago in da je povsem odveč in celo škodljivo posegati v kolač javnega šolstva. Še zlasti je završalo lani, ko je ustavno sodišče presodilo, da je treba javni program, ki ga izvajajo zasebne šole, v celoti financirati iz državnega proračuna. Trenutno je namreč tako, da je ta program financiran zgolj 85-odstotno. V državnem zboru je bila ustanovljena strokovna skupina, ki naj bi presodila, kako to odločbo ustavnega sodišča upoštevati v zakonu in vse bolj se zdi, da bi jo radi izigrali s pomočjo spremembe ustave.
Danes se je oglasil tudi Sindikat vzgoje in izobraževanja in predstavil knjižico z naslovom Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?. Avtorji opozarjajo, da bi uresničitev odločbe ustavnega sodišča vodila v rušenje razmerja med javnimi in zasebnimi šolami, ter se zavzeli, da se odločbi ne sledi. Po mnenju urednika knjižice Marjana Šimenca odločba ustavnih sodnikov deluje kot precedens, ki bi lahko imel dalnjosežne posledice na javno šolstvo. "Poleg tega vnaša neko napetost v razmerje med javnimi in zasebnimi šolami," je dejal. Veronika Tašner pa opozarja na možnost ponovnega poskusa razgradnje javnih služb. "Odločitev ustavnega sodišča razumem kot odvračanje od prvotne zakonodajalčeve namere varovanja javnega šolstva ter podporo partikularnim interesom in številčnejšemu ustanavljanju zasebnih šol, kar je nevarno," je dejala. Zato meni, da bi bilo ureditev financiranja zasebnih šol treba pustiti takšno, kot je.
Medtem pa direktor zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar meni, da je ravno katoliško šolstvo očitno nekomu precej v napoto. »Nihče ne govori o tem, da bi morali izenačiti financiranje javnega in zasebnega šolstva, ampak da se 100 odstotno financira javni program v zasebnih šolah. Še vedno je treba plačati ves dodatni program, ki ga izvajamo, in sredstva za investicije in materialne stroške.« Globokar je zgrožen ob navedbah, da zasebne šole ogrožajo javne. »V ozadju je resnično ideološka bitka. Gre za nasprotovanje zasebnemu šolstvu kot takemu in ustvarjanje neke klime strahu. Kot da zasebno šolstvo ogroža, da je celo nevarno javnemu šolstvu, ruši mrežo javnega šolstva, pa imamo samo 0,2 odstotka zasebnega šolstva. Če je to ogrožanje?!« Po drugi strani tudi ne gre za ogrožanje državnega proračuna. »Gre za 300.000 evrov na letni ravni.« Globokar je prepričan, da bi potrebovali premik v mentaliteti, da zasebno šolstvo pomeni obogatitev slovenskega prostora.
Državni zbor naj bi o nadaljnjih korakih odločal kmalu, ali bo upošteval namige sindikata, naj ustavne sodnike preprosto prezre, pa je za zdaj še vprašanje.
