Prihaja strožja protikadilska zakonodaja

Politika | 20.02.2016, 08:00 Petra Stopar

V Sloveniji vsako leto zaradi kajenja umre skoraj 3600 kadilcev, opozarjajo na ministrstvu za zdravje. Statistika ni zavidljiva in v Sloveniji izboljšav ni na vidiku že od leta 2007, ko smo nazadnje zaostrili protikadilsko zakonodajo. Na ravni Evropske unije je bila pred dvema letoma sprejeta nova direktiva, ki jo bomo v našo zakonodajo prenesli do maja letos. Predlog zakona naj bi bil kmalu v javni razpravi.

Kateri ukrepi se obetajo? Uvedba velikih slikovno-besedilnih zdravstvenih opozoril na cigaretnih škatlicah, prepoved značilnih okusov v določenih izdelkih, ukrepi za zmanjševanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, za zagotavljanje večje kakovosti in varnosti elektronskih cigaret in drugo. Poleg teh zahtev iz direktive bo naša država uvedla še dodatne, ki jih predlaga stroka. Med njimi Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje navaja »popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotno embalažo, torej, da poenotimo izgled vseh pakiranj cigaret, potem so to ukrepi, ki zmanjšujejo dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnim in pa zagotovijo doslednejše in uspešnejše izvajanje zakonodaje, recimo sistem licenc«.

Slovenija naj bi sledila Italiji in Veliki Britaniji, kjer je kajenje prepovedano tudi v avtomobilih v prisotnosti otrok, saj so ti med najbolj ranljivimi skupinami za škodljive učinke pasivnega kajenja. Poleg tega je ministrstvo za zdravje finančnemu ministrstvu predlagalo dvig trošarin na tobačne izdelke, zmanjšanje razlik v obdavčitvi in cenah med različnimi vrstami tobačnih izdelkov, zavzema pa se tudi za uvedbo obdavčitve elektronskih cigaret.

Kot je za naš radio še pojasnila Koprivnikarjeva, vsak dan v Sloveniji umre deset ljudi zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, četrtina teh že pred 60. letom starosti. Gre za zelo obsežen problem, h kateremu je treba pristopiti z vso resnostjo in s celovitim programom ukrepov, pravi. »Samo na ta način lahko uspešno omejimo trženje tobačnih izdelkov in Slovenijo približamo okolju, ki ne bo več polno spodbud za kajenje, ampak bo spodbujalo zdrave izbire in ne kajenja. Ne podpiramo tudi izvzemanja posameznih, morda manj všečnih ukrepov, nekateri so že zdaj pod udarom, zato, ker je pomemben vsak ukrep.«

Po zadnjih podatkih v Sloveniji kadi vsak četrti odrasel, pri čemer je delež moških večji, prav tako je več kadilcev med prebivalci z nižjim socialnim in ekonomskim položajem. A Koprivnikarjeva pojasnjuje, da so razlike v deležih lahko zelo velike. »V starostni skupini od 25 do 44 let je med moškimi z najnižjo izobrazbo delež kadilcev kar trikrat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami pa je ta razlika dvakratna.« Ob tem je opozorila na dejstvo, da po 25. letu starosti v Sloveniji praktično ne beležimo novih začetkov kajenja. Kljub temu se pri nas delež kadilcev ne spreminja, kar je v nasprotju z marsikatero evropsko državo, ki je v tem času uvedla omenjene ukrepe.