Sožitje med kulturami

Slovenija | 13.01.2016, 14:49 Nataša Ličen

Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru pripravlja v četrtek, 14. januarja, mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Sožitje med kulturami, Poti do medkulturnega dialoga. Za več pojasnil smo poklicali dr. Dragana Potočnika, profesorja zgodovine, vodjo omenjenega Centra, ki je soorganizator dogodka.

Dialog skozi žico?

»Simpozij je že peti po vrsti, ves čas se trudimo prikazati, tudi laikom ali širšemu občinstvu, zakaj prihaja do nasilja, zakaj ni dialoga. Zdaj so aktualni dogodki tako močno prisotni, da se nam je zdelo prav organizirati mednarodni simpozij v tem trenutku, običajno smo ga v maju. Osnovni namen simpozija je jasen, premagovanje nestrpnosti. Velikokrat nestrpnost izvira prav iz neznanja, iz strahu pred neznanim, na nek način si torej želimo vzpostavljati zaupanje, iskanje stičišč med različnimi oddaljenimi kulturami. Nas svet je namreč vse prevečkrat egocentričen. Želimo si povezovanja, promocije sožitja in sodelovanja. Simpozij obenem opozarja tudi na nesprejemljivost nespoštovanja, ki rojeva nasilje. Glavno vprašanje je, kako preseči sovraštvo. Cilji ali odgovori simpozija so sočutje in odpuščanje, in ali smo tega sposobni. Hkrati ob zavedanju, da je treba stopiti tudi v bran našim, recimo temu, zahodnim civilizacijskim vrednotam.«

Šibkost evropske duhovnosti nikomur ne koristi. Še najmanj nam, ki živimo v tem prostoru.

Zakladi, izzivi in možnost preseganja religioznih nasprotij

»Izhodiščna teza simpozija je potreba po dialogu, to nam nenazadnje narekujejo aktualni dogodki, begunska kriza, odnosi zahod - islam, kriza na Bližnjem vzhodu, v Evropi se rušijo tradicionalne vrednote, vse to poraja strah, sovraštvo, nasilje, ob tem pa pozabljamo, da smo vsi pomembni, v najglobljem bistvu smo eno, povezani s koreninami. Na isti ladji, kot velikokrat rečemo. Prav zato smo na simpozij povabili tudi predstavnike največjih verskih skupnosti v Sloveniji. Na svoj način nas bodo s svojimi nagovori nagovorili na temo sožitja. Predavali bodo nadškof dr. Anton Stres, škof Geza Filo in mufti dr. Nedžad Grabus. Gostili bomo, poleg njih tudi druge strokovnjake iz vseh treh univerz, antropologe, sociologe in zgodovinarje. Ob številnih predavateljih bo z nami tudi iranski profesor dr. Arsalan Golfam, ki bo predstavil zgodovino Irana, oziroma, kako se je porajala identiteta Irana. Ne bomo se zadrževali samo v našem času, v enaindvajsetem stoletju, ampak poiskali odgovore in razloge tudi v preteklosti, prav zato je tudi več sekcij. Letos je novost, da se nam bodo pridružili tudi podiplomski študenti, ki bodo prav tako povedali svoje.«

Ali je iranska revolucija prinesla renesanso islama?

Takšen je naslov predavanja našega sogovornika, dr. Dragana Potočnika, ki je pojasnil: »Mnogi se sprašujejo (se sprašujemo), kaj se dogaja z islamom? Glede na to, da je bila to civilizacija, še v osemnajstem stoletju pred zahodno, na različnih področjih, še najbolj na področju znanosti, se vprašamo, kaj se je zgodilo, kje so razlogi? Zgodila se je politizacija.«

Sožitje in prizadevanja za dialog je seveda treba podpreti, tu ni dvoma, ob tem pa ne smemo pozabiti na svojo identiteto, in to dvakratno ali še večkrat poudarjamo. Spoznati je treba najprej sebe in (našo) evropsko duhovno podstat, saj šele potem lahko samozavestnejše nastopamo v skupnosti različnih, in je takrat spoštovanje lahko iskrenejše. V nasprotnem, če smo mlahavi in negotovi, težko govorimo o obojestranskem kulturnem izmenjavanju ter bogatenju. Šibkost evropske duhovnosti nikomur ne koristi. Še najmanj nam, ki živimo v tem prostoru.