Nadškof Zore k rojakom v Avstralijo

| 13.01.2016, 13:45 Matjaž Merljak

Rojaki v Avstraliji po praznovanju božičnih praznikov zdaj že pričakujejo naslednji obisk, k njimi bo v petek prišel ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. O tem in o praznovanju božično-novoletnem praznovanju je za naš radio spregovoril p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja.

Nadškof Zore, ki je rojake v Avstraliji večkrat obiskal kot frančiškanski pater, tudi predstojnik slovenskih frančiškanov, ki skrbijo za slovenska verska središča v Avstraliji, bo v Melbourne prišel v petek, 15. januarja 2016, zgodaj zjutraj. V soboto, 16. januarja, bo obiskal grob pokojnega p. Bazilija in poromal na Ta Pinu. V nedeljo, 17. januarja, ob 10.00 dopoldne bo maševal v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew v Melbournu, tam bo po sv. maši družinsko kosilo in kulturni program v dvorani.

V četrtek, 21. januarja 2016, ob 6.00 zvečer bo za rojake v Canberri sv. maša v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu, sledila bo skupna večerja v tamkajšnjem Slovenskem društvu v Phillipu, ACT. V petek, 22. januarja, bo nadškof pripotoval v Sydney. V soboto, 23. januarja, ob 9. uri bo blagoslovil razširjeni del slovenskega pokopališča v Rookwoodu. V nedeljo, 24. januarja, ob 9.30 dopoldne bo maševal pri Sv. Rafaelu v Merrylandu v Sydneyju, popoldne ob 5.00 pa v Wollongongu-Figtreeju v slovenski cerkvi Vseh svetih. Sledilo bo srečanje in večerja v dvorani.

V sredo, 27. januarja, ob 10. uri dopoldne bo nadškof Zore maševal za rojake iz Queenslanda v Marijini dolini. Sledi srečanje in kosilo. Sledila bo obisk Adelaide: v petek, 29. januarja, sprejem in obisk nadškofa msgr. Philipa Wilsona, v nedeljo 31. januarja, ob 10. uri bo sveta maša v cerkvi Svete družine, srečanje in kosilo v dvorani. Zvečer polet v Melbourne in v ponedeljek, 1. februarja 2016, bo nadškof odpotoval iz Melbourna v Slovenijo. (vir: Slovenski katoliški misijon v Sydneyju)

P. Darko je zgodnjo polnočnico daroval v Wollongongu, kjer je pel domači pevski zbor (vodi ga Barica Brodnik, na orgle igra Andrej Žičkar, solist Franci Rajk stoji pri oknu - Barica in Franci sta brat in sestra, njun brat Lojze pa je slovenski duhovnik v Essnu v Nemčiji). Nato se je vrnil v Merrylands, kjer je bila polnočnica. Pri njej je bilo manj ljudi kot prejšnja leta, bolj polne klopi so bile na božič. Na praznik je bila zvečer tudi sveta maša v Canberri (Simon Koštrica je na harmoniko zaigral Sveto noč, zbor vodi Marija Urbas, na ogrle igra njen vnuk Oskar Urbas).

Na praznik svetega Štefana so tradicionalno praznovali. Po sveti maši so imeli skupno kosilo in praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Zbrane je nagovoril nekdanji častni konzul Alfred Brežnik. "Veseli smo, da je že 25. obletnica odločitve, ki je obrodila sad in da ga bo tudi prihodnje. Ko pogledamo na prehojeno pot, vidimo sence in sonce, a pomembno je, da držimo skupaj, da se zavedamo korenin, dediščine in zaklada vere, upanja in ljubezni," je dejal p. Darko in se dotaknil tudi pomena svetega leta usmiljenja, ki nas vabi, da utrjujemo zaklad vere, pri tem pa potrebujemo božjo pomoč in pomoč drug drugega.

Rojaki v Sydneyju so tudi izrekli voščilo p. Valerijanu Jenku, ki je več kot 50 let deloval v Avstraliji in je v sredo, 6. januarja, v frančiškanskem samostanu na Tromostovju v Ljubljani praznoval svoj 90. rojstni dan. Zaželeli so mu srečno pot v novo desetletje, obilo zdravja in Božjega blagoslova.

Dodajmo še to, da je p. Valerijanu, ki je prejemnik številnih najvišjih državnih priznanj in odlikovanj tako s strani Avstralije kot Slovenije ter je med rojaki v Avstraliji še vedno, zaradi svoje odprtosti, izjemno priljubljen, pismo s čestitkami poslal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Ob čestitkah se mu je zahvali za vse, kar je naredil za ohranjanje slovenstva v Avstraliji.

Na praznik treh kraljev, ki ga v Avstraliji praznujejo na 2. božično nedeljo, so rojake v Sydneyju obiskali sorodniki p. Cirila Božiča - družina Nemanič s Treh far pri Metliki: mami Mateja, oče Toni, sinovi Toni, Nik, Žan in Marko.

---

Govor Alfreda Brežnika na praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije v Merrylandsu 26. decembra 2015

Spoštovani pater Darko, cenjeni gostje,dragi prijatelji.

Dovolite mi, da Vam še enkrat zaželim vesele božične praznike, v novem letu 2016 pa obilo sreče, zdravja, medsebojne ljubezni in razumevanja.

Praznik sv.Štefana je za naše občestvo pri sv. Rafaelu pomemben dan. Še v božičnem razpoloženju se že desetletja družimo in skupaj veselimo tega za krščanstvo najpomembnejšega dogodka – rojstva gospodovega.

Je pa današnji dan postal tudi sicer zelo pomemben, ne samo za našo skupnost, temveč za celoten slovenski rod - postal je državni praznik. Na ta dan označujemo najpomembnejši dogodek v naši zgodovini – Dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. Lahko bi ga imenovali tudi dan spočetja naše države. Kajti rojstni dan Republike Slovenije je 25. junija (1991) – na dan državnosti.

Danes pravzaprav praznujemo 25. obletnico izvedbe plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Plebiscit se je sicer oddržal 23. decembra in Republiška volilna komisija je pripravila uradno poročilo 26. decembra 1990, ki je bil označen kot dan plebiscita , oz. Dan samostojnosti in enotnosti R.S. Takratni predsednim parlamenta, dr. France Bučar, zdaj že pokojni, je oznanil izid plebiscita s temi besedami: “Slovesno razglašam pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnost, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do somoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.” Na podlagi te plebiscitne odločitve je Republika Slovenija šest mesecev pozneje razglasila svojo neodvisnost. Plebiscitarna odločitev je bila ključni zgodovinski dogodek za slovensko osamosvojitev - tudi za nas, slovensko diasporo.

Tudi mi slovenski izseljenci, smo skupaj z rojaki v domovini odločali o usodi naše skupne domovine. Bil je to eden najbolj častnih trenutkov v naši narodni zgodovini.

Kot narod smo takrat bili bolj enotni kot kdaj koli v zgodovini. Takrat smo si prvič v zgodovini vzeli pravico za lastno usodo. Z 88.5 odstotki smo na vprašanje o samostojni državi Sloveniji odgovorili z DA. Svetu smo rekli: Dovolj je … , hočemo svojo državo! Hočemo biti gospodarji na svoji zemlji! Svet in še posebej Evropa so tej naši zahtevi in odločitvi prisluhnili jo resno vzeli in jo podprli.

In kako smo mi avstralski Slovenci pripomogli k tej odločitvi? Mnogi se še spomnite tistih časov naše skupne aktivnosti, pred in po plebiscitu. Predsednik prvega demokratično izvoljenega zbora, dr. Bučar, nas je v pismu naslovljenemu naši skupnosti, prosil, da bi čim prej zbrali kar se da podpisov naših rojakov, ki se strinjajo z odločitvijo o samostojni slovenski državi. Žal, nam čas ni dopuščal, da bi vse te podpise pravočasno zbrali. Smo pa pravočasno zbrali in odposlali 27 pisem naših organizacij, širom Avstralije, v podporo te odločitve. Predsednik Bučar se nam je za to tudi zahvalil. Državni zbor je odlčitev državljanov in rojakov po svetu potrdil. Je pa tudi treba povdariti, da je naša avstralsko-slovenska skupnost v celotnem obdobju osamosvajanja in pri prizadevanjih za poznejše priznanje samostojne Slovenije s strani Avstralije bila zelo angažirana.

Danes sem se omejil v glavnem na plebiscit pred 25 leti.O dogajanjih pred in po plebiscitu ste že večkrat slišali in jih boste zopet ob 25 obletnici naše državnosti junija 2016, zato vas ne mislim s temi stvarmi gnjaviti. Bilo bi predolgo.

Kot vsi vemo je Slovenija v vseh teh letih veliko dosegla, postala je članica in aktivno sodeluje v večini svetovnih organizacijah in združenjin, kot so ZN, EU, NATO, OECD - in še bi lahko naštevali. Ima DKP v večini državah s katerimi sodeluje. V Avstraliji smo končno dobili ambasadorja in častne konzule v 4 zveznih državah. Svetovna ekonomska kriza in dogajanja doma so prizadela tudi Slovenijo. Najnovejši dogodki, pretok pribežnikov in migrantov obremenjuje tudi Slovenijo; slabo vpliva na slovensko ekonomijo in odnose s sosedi. Slovenija, Evropa in ves zahodni svet je pred veliko preizkušnjo. Odgovora oz. rešitve zaenkrat še ni videti. Migranti in brezdomci so pa še kar naprej na pohodu. Število prispelih že presega miljon. Kot sem že prej omenil, rešitve pa ni. Sam Bog ve kam vse to pelje?

Da je naša domovina tudi sicer razdeljena ni nič novega. Naša kultura in narodna omika, ki so del opče-evropskih krščanskih vrednot, so pred velikim izzivom. Vsiljuje se vprašanje obstanka in preživetja te krize. Referendum o družinskem zakonu, prejšnjo nedeljo v naši ljubi domovini, je dokaz take razdelitve našega naroda. Trditve, da je šlo za človekove pravice so iz trte zvite.

Sicer, pa ni za obupati; samo poglejte kako so se Slovenci izkazali na tem referendumu. Dve tretini, tistih ki so šli na referendum, je glasovalo proti temu krivičnemu zakonu. Oče in mati, mož in žena bosta še naprej legalno priznani osebi. Zaenkrat smo zmagali, treba bo pa s to bojevitostjo nadaljevati. Upajmo, da jim bo ta zmaga dala nekoliko korajže tudi za naprej.

Ni pa vse tako črno! Imamo čudovito domovino. Treba jo je razumeti in ji pomagati. Slovenci smo priden, ponosen in pameten narod, ki ne bo dovolil, da bi nam nekdo, z nevem kako pretvezo (ideološko ali drugačno),hotel vse to skozi stoletja pridobljeno in izbojevano, pa kar takole spremeniti ali celo odvzeti.

Zato dragi rojaki, še naprej imejmo radi našo lepo Slovenijo in jo po možnosti tudi čim večkrat obiščimo – ne bo vam žal.

Ob koncu pa še moje iskrene čestitke za današnji državni praznik – DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. (vir: Slovenski katoliški misijon v Sydneyju)