Lani rekordnih 10 milijonov turističnih nočitev
Politika Petra Stopar
Leto 2015 je bilo za slovenski turizem rekordno. Našo državo je obiskalo kar enajst odstotkov več turistov kot leto poprej. Pri tem se je število domačih gostov povečalo za devet, tujih pa za dvanajst odstotkov. Da bi v Sloveniji ustvarili pogoje za nadaljnjo rast in razvoj turizma, na gospodarskem ministrstvu med drugim že pripravljajo spremembe zakona o gostinstvu in novo strategijo razvoja turizma.
Vsi turisti so skupaj lani v Sloveniji ustvarili sedem odstotkov več nočitev kot v letu 2014 - število nočitev domačih gostov se je povečalo za šest odstotkov, tujih pa za osem odstotkov. V zadnjem lanskem mesecu so v turističnih nastanitvenih objektih zabeležili 11 odstotkov več prihodov turistov in devet odstotkov več njihovih prenočitev kot v decembru 2014. Tudi v tej primerjavi se je število tako prihodov kot nočitev tujih gostov povečalo bolj kot domačih.
Rezultate v slovenskem turizmu sta ta teden na sejmu Alpe-Adria predstavili v. d. generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs Podlogar ter v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije Maja Pak. „Presegli smo 10 milijonov prenočitev, dosegli smo najvišjo rast tujih prihodov. Ta rast je bila v odstotkih skoraj trikrat višja kot na svetovni ravni. Tam je turizem zabeležil 4,4-odstotno povečanje števila tujih turistov, pri nas pa 12, kar je izjemno visoko. Rekorde so beležile tudi naše destinacije Ljubljana, Blejski grad, Postojnska jama in tako dalje. Teh rekordov je bilo v letu 2015 veliko,“ je dejala Pakova.
Slabi dve petini vseh nočitev je bilo v decembru lani ustvarjenih v zdraviliških občinah, petina v gorskih, 14 odstotkov v obmorskih občinah ter 13 odstotkov v občini Ljubljana. Prestolnica je skupaj z gorskimi občinami tudi destinacija, ki se lahko pohvali z najizrazitejšo rastjo števila turističnih nočitev v lanskem decembru. Tuji turisti so v Sloveniji v decembru 2015 ustvarili 58 odstotkov nočitev. Ključni trgi, od koder so prihajali, so bili Italija (37 odstotkov), Avstrija (13 odstotkov), Hrvaška (osem odstotkov) ter Nemčija (sedem odstotkov).
