Občani Kidričevega in Hajdine proti namestitvenemu centru za prebežnike
Politika | 15.01.2016, 15:39 Petra Stopar
Slovenijo je od sredine oktobra prečkalo že skoraj 410.000 ljudi, od katerih je za mednarodno zaščito do vključno te srede zaprosilo 149 oseb, država pa je ugodila petim prošnjam. Ob tem išče nove možnosti nastanitvenih centrov za begunce, saj se obstoječi zapirajo. Enega od njih naj bi imela v mislih v vojaških objektih Občine Kidričevo, čemur pa ta ostro nasprotuje. Prav tako je proti sosednja Občina Hajdina.
Pred dnevi so na notranjem ministrstvu v odgovoru na pismo župana Kidričevega Antona Leskovarja pojasnili, da preučujejo več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov. Pripravljajo različne podlage, ki bodo osnova za sprejem ustreznih odločitev, pred tem pa se vedno posvetujejo z vodstvi lokalnih skupnosti. Preučujejo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena odločitev še ni sprejeta, so poudarili na ministrstvu in razloge za iskanje novih lokacij pojasnili s tem, da nekateri centri zapirajo svoja vrata, tisti v Gornji Radgoni sredi januarja, v Celju pa konec februarja, zato jih je treba nadomestiti.
Občane Kidričevega, pa tudi sosednje Hajdine, so informacije o možni namestitvi beguncev v vojaških objektih, ki bi lahko sprejeli tudi do štiri tisoč ljudi, zelo vznemirile. Da bi jim pojasnil razmere, je vodstvo občine opoldne obiskal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki pa ga je približno 300 občanov pričakalo s protestnim shodom. „Nihče od njih si ne želi tega centra tu v naši bližini, saj je dobrih sto metrov stran naselje, zato smo mu vsi, tako predstavniki Občin Kidričevo in Hajdina kot ljudje jasno povedali, da mi v naši bližini ne želimo tega migracijskega centra,“ je po srečanju s Šeficem v izjavi za naš radio povedal župan Občine Hajdina Stanislav Glažar.
Državni zbor bo sicer v sredo na izredni seji razpravljal o preprečitvi negativnih posledic begunske krize, ki bi lahko v prihodnje doletele Slovenijo. Sejo so pred tednom dni zahtevali poslanci SDS in NSi.
Avstrija bo zavračala migrante, ki v Nemčiji ne bodo zaprosili za azil
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pa je povedala, da bo Avstrija konec prihodnjega tedna začela preko svojega ozemlja spuščati le še tiste begunce, ki bodo hoteli zaprositi za azil v Nemčiji, ne pa tudi v drugih državah, kot je na primer Švedska. To je po njenih besedah odziv na zaostritev režima na meji z Bavarsko, kjer Nemčija zavrača vse migrante, ki želijo preko njenega ozemlja nadaljevati pot v druge države.
Avstrija bo poleg zavračanja migrantov, ki nimajo namena zaprositi za azil v Nemčiji, uvedla tudi zgornjo mejo števila prebežnikov, ki jih namerava sprejeti. Presežek bo moral čakati v t. i. "tamponskih conah" in ne bo imel dostopa v notranjost države. Nato bo po zgledu Švedske zgolj še sprejemala prošnje za azil, ne bo jih pa več obravnavala. Kot smo že poročali, Avstrija v zadnjih dneh Sloveniji zaradi že nekaterih uvedenih omejitev okrepljeno vrača migrante, od začetka meseca do srede jih je vrnila dobrih 2500. Slovenija jih praviloma sprejme in namesti v center za tujce, nato policija z njimi opravi dodatne razgovore o identiteti in državljanstvu ter jih spet preda avstrijskim organom. Šest migrantov, za katere se je izkazalo, da imajo prepoved vstopa na schengensko območje, pa so slovenski organi predali Hrvaški. Tiste migrante, ki jih hrvaška stran noče sprejeti, Slovenija registrira in tako kot ostale odpelje proti Avstriji ter jih tam preda avstrijskim varnostnim organom.
In kakšen je odziv še ene naše sosede na sprejemanje migrantov, Madžarske? Po zadnjih navedbah vlade negativen. Njeno tiskovno predstavništvo je za madžarsko javno televizijo sporočilo, da država ne bo sprejela nobenega migranta, ki bi ji ga vrnile druge države članice Evropske unije, saj da ni prva država, v katero so vstopili v Evropsko unijo. Ponovilo je stališče, da Budimpešta od začetka begunske krize stalno ravna v skladu z mednarodnim pravom.
