Nemčijo pretresla razsežnost silvestrskih napadov na ženske
Papež in Sveti sedež | 12.01.2016, 14:37 Petra Stopar
Nemčija je lani sprejela 1,1 milijona iskalcev mednarodne zaščite. Zaradi masovnega priseljevanja, ki ga za dosego ciljev v Evropi pod krinko izkoriščajo tudi ekstremistične skupine, se povečuje varnostno tveganje tako na mejah kot znotraj držav. Ped množičnim praznovanjem novega leta smo poročali o visoki stopnji pripravljenosti in poostrenih protiterorističnih ukrepih v največjih svetovnih mestih. Tako se sicer, hvala Bogu, ni zgodil teroristični napad, kakršnemu smo bili v Evropi že priča, prišlo pa je do drugačne vrste napadov, o kakršnih iz ust politikov ali organov pregona do tedaj nismo slišali.
Dogodki so resnično zamajali pogled na priseljevanje drugih kultur in narodov v Evropo in poskrbeli za, vsaj trenutno, streznitev. Ob besedi 'streznitev' se namreč spomnim na nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je s strani Rooseveltove fundacije pred kratkim prejela nagrado 'medalja štirih svobod' z obrazložitvijo, da je med drugim v trenutni migrantski in begunski krizi izpolnila evropsko humanitarno dolžnost zaščititi tiste, ki bežijo pred vojnami in konflikti. Saj ne da bi kanclerki odrekali vodstvene sposobnosti pri reševanju diplomatskih sporov in drugih težav, pa vendar, se mi zdi, da je še prezgodaj za kakršnakoli priznanja ali nagrade na področju migracij. Smo namreč še daleč od konkretne, trajne, predvsem pa ustrezne rešitve. Zato bo precej čudno, če ne bo Merklova omenjene nagrade sprejela z grenkim priokusom in morda še izrazila sožalje evropskim žrtvam napadov, ki so jih v nemških mestih na silvestrovo zagrešili večinoma prosilci za azil severnoafriškega in arabskega rodu. Razsežnost dogodkov je Nemčijo šokirala, saj je po do zdaj znanih podatkih policija prejela več kot petsto prijav, 40 odstotkov od katerih se nanaša na spolni napad.
Kar nekaj dni po silvestrovem je trajalo, da smo lahko dobili uradna potrdila nemških organov pregona, da je bilo to spolno nadlegovanje, kraja, ustrahovanje in drugačno fizično napadanje žensk organizirano ali vnaprej načrtovano. Tudi takojšnji odziv »nemških, pa tudi evropskih oblasti, je bil mlačen in je razkril srčiko problema begunske krize«, kot v svojem komentarju v Domovini meni novinarka Andreja Barat. Strinjam se z njenimi ugotovitvami, da smo med begunci neorganizirano sprejeli sto tisoče migrantov, ki v prvi vrsti ne iščejo začasne varnosti, ampak trajno boljše življenje, in pri vsem tem grobo ignorirali kulturni razkorak. Poleg tega pa zdaj vidimo, da oblasti ne obvladujejo položaja, ne glede na to, ali so v tem času preprečile še kakšen napad, za katerega javnost ni vedela. Policija v Kölnu, kot smo videli, ni ustavila dogajanja pred glavno železniško postajo, ker je po pojasnilih vodilnih kadrovsko podhranjena. Kasneje je dejala, da je to nova oblika kriminala, ki je ni pričakovala. Pojav je res nov v Evropi, kot še navaja Baratova, niti približno pa ne v arabskem svetu. Bolj prepoznaven je postal med »arabsko pomladjo«. Tako so že tedaj začeli skupinsko nadlegovati ženske, sploh ker je bila ta možnost zelo velika ob javnih shodih.
Ne le na schengnu, tudi znotraj Evrope in po mestih bo treba očitno postaviti policijske patrulje, da podobnih dogodkov ne bo čedalje več. A kar je najhuje, je ženskam, trenutno Nemkam, poslušati opozorila, kako naj se gibljejo in oblačijo. Kdaj smo že nazadnje slišali načelo, da je gostitelj tisti, ki postavlja pravila? Kdo bo spoštoval evropsko kulturo in zakone? Seveda je razumljivo, da prosilcev za azil, ki so napadli, oropali in celo posilili ženske, ne enačimo z vsemi migranti, se pa slednji zavedajo, da to nanje meče luč predsodkov. Tako kot vsak posameznik ali skupina, ki zagreši kaznivo ali družbeno nesprejemljivo dejanje, meče slabo luč na celotno entiteto ali ustanovo, ki ji pripada.
Prav zaradi teh dogodkov na silvestrovo v Evropejcih prevladujeta strah in ogorčenje. Strah o tem, kaj nam bosta prinesli prihodnja migracijska politika in azilna zakonodaja. Kanclerka je očitno klonila pod pritiski in tako ravno danes beremo, da Nemčija že od vsega začetka tega meseca vsak dan nazaj v Avstrijo pošilja približno dvesto migrantov. Resda je med temi veliko takšnih, ki niti nimajo ustreznih dokumentov, so pa tudi takšni, katerih končni cilj ni Nemčija, ampak skandinavske države, in še, da večina njih niso Sirci, ki ponavadi dobijo zaščito, ampak so iz Afganistana, Maroka in Alžirije. Spomnimo: Med devetnajstimi osumljenci napadov v Kölnu jih je štirinajst Maročanov in Alžircev, od katerih jih je deset prosilcev za azil, ki so prišli v Nemčijo lani. Preostali so nezakonito priseljeni.
Čeprav je Slovenija za migrante predvsem tranzitna država, upajmo, da se ob postopkih vračanja prebežnikov iz Nemčije v Avstrijo in vračanja iz Avstrije v Slovenijo, dobro preveri, kdo je zares upravičen do mednarodne zaščite in kakšne so meje sprejemljivosti. Kot lahko vidimo, množično priseljevanje ni sezonski pojav in se še ne bo ustavilo. Kljub velikopoteznim načrtom Evropske unije za zajezitev migrantskega vala iz Turčije v Grčijo namreč prek morja še vedno pride preveč ljudi. Tako tudi več milijard evrov težka nakazila Bruslja Ankari niso zagotovilo za rešitev.
Naj končam z mislimi papeža Frančiška, ki jih je izrekel veleposlanikom pri Svetem sedežu. Pozval je, naj Evropa kljub strahu pred terorizmom ne izgubi svojih vrednot in načel človečnosti, ter povedal, da ekstremizem in fundamentalizem najdeta ploden teren ne samo zaradi izkoriščanja religije za cilje oblasti, ampak tudi zaradi izgube identitete, tudi verske, na Zahodu.
