Pri zdravniku
Valdoltra pokazala na potrebno prenovo pravilnika o čakalnih vrstah
Slovenija Petra Stopar
Ministrstvo za zdravje predstavlja izsledke analiz čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah, ki so vključene v pilotni projekt skrajševanja čakalnih vrst. Medtem ko bosta analizi v splošnih bolnišnicah Celje in Izola predstavljeni predvidoma v tem mesecu, pa je že znano stanje v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Tamkajšnja preiskava je pokazala, da je na čakalnih vrstah za operacije med 40 in 50 odstotkov bolnikov, ki operacije trenutno ali nočejo ali ne morejo imeti.
Direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan opozarja, da je na njenih čakalnih seznamih veliko bolnikov, ki niso sposobni za operativni poseg zaradi zdravstvenih razlogov, kot so denimo kronične bolezni, in so v vrsti že tri ali štiri leta. Na čakalnih seznamih so tudi bolniki, ki še niso odločeni, ali bi sploh šli na operacijo. Veliko je tudi takšnih, ki se sami prenaročajo na operacije zaradi upravičenih, pa tudi neupravičenih razlogov. Po njegovih navedbah bolniki masovno premikajo datume operacij decembra, julija in avgusta.
Največje preglavice pa povzročajo bolniki, »ki sploh pred operacijo ne pokličejo, torej odpade termin operativnega posega, ki ga absolutno ne moremo več zapolniti, kar je denarna izguba, če pa se po terminu oglasi, ga morate po zakonu vseeno znova uvrstiti na čakalno vrsto in prednostno poiskati nek nov termin«. Tako torej pride po eni strani do izpada operativnega programa, ki ga plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, »z druge strani pa je kršena pravica nekemu drugemu pacientu, ki smo ga prestavili za teden ali dva naprej«.
Marčan predlaga, da bi določili, da bi bolnika lahko le izjemoma znova uvrstili na čakalno vrsto, če ne bi prišel na operacijo. Tisti, ki se neupravičeno ne bi udeležili operacije, pa bi morali plačati del te zdravstvene storitve. Bolnike, ki trenutno niso sposobni za operativni poseg, bi po njegovem predlogu uvrstili v posebno skupino, kateri bi določili skrbnika. Ta bi vsak teden preverjal, ali je bolnik že sposoben na operacijo.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se strinja, da bo treba spremeniti zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o čakalnih vrstah. Ni pa naklonjena globam, ki bi doletele paciente. Direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja ob tem veseli dejstvo, da se je v oktobru zmanjšalo število čakajočih nad dopustno dobo za ambulantne storitve za osem odstotkov, za druge zdravstvene storitve pa za štiri odstotke. Po njegovem mnenju je poziv k skrajševanju čakalnih dob naletel na plodna tla tudi pri tistih izvajalcih, ki sicer v pilotni projekt niso vključeni.
