Lavre: Ob novih urgencah potrebna tudi uskladitev kadrov
Sociala Petra Stopar
Zdravstvo so poleg raznih afer in nepravilnosti letos pestile tudi kadrovske in finančne težave. Reforme še vedno ni na vidiku, čeprav pristojna ministrica Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da je v pripravi. So pa pri koncu velike naložbe kot je mreža desetih urgentnih centrov. A čeprav smo priča novim urgencam, pa primanjkuje za to usposobljenih zdravnikov in del opreme. Da je treba čim prej zagotoviti kadrovsko pripravljenost, opozarja direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre.
Minuli teden so nov regijski urgentni center odprli v Splošni bolnišnici Celje. Delovati bo začel 30. decembra, kljub temu, da v njem še niso zaključena vsa dela in da je odprtih več vprašanj o delovanju, kadrih in financiranju. To je že sedmi v mreži desetih centrov po državi. Šestega so odprli pred dnevi v Slovenj Gradcu in kot je ob odprtju poudarila ministrica Milojka Kolar Celarc, so te investicije dokaz, da smo v Sloveniji sposobni tudi naložbe v zdravstvu dobro načrtovati ter jih izvesti v časovnih in finančnih okvirih.
Temu direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre pritrjuje, saj kot pravi, je ministrica na investicijskem področju naredila »kar red«, a tudi v Slovenj Gradcu še nimajo zagotovljenih specialistov, zato je ureditev kadra nujna. »Naša bolnišnica je že leta 2011 preko Zdravniške zbornice zahtevala pet specializacij urgentne medicine, pa jih do danes še nismo dobili, v zadnjem razpisu pa so razpisali tri specializacije,« je pojasnil direktor v pogovoru za naš radio. Po njegovi ugotovitvi gre za zelo veliko neskladje med projekcijami države in posluhom tistega, ki ima koncesijo oziroma zakonsko podlago za razpisovanje in izvajanje specializacij: »To pomeni, da menedžment posamezne bolnišnice, kjer je urgentni center, nima nobenih škarij in platna, da bi se ustrezno kadrovsko na to pripravil, in to bo v naslednjih mesecih treba nemudoma spremeniti, kar sem ob zadnjem obisku ministrici tudi utemeljil.«
Kot je znano, je končanje naložbenih projektov, kot so urgentni centri in sistem eZdravje, v ustreznem časovnem okviru priganjalo dejstvo, da so delno financirani z evropskim denarjem. Spomnimo še, da je ministrstvo s postavitvijo urgenc letos šlo tudi v pripravo pravilnika o nujni medicinski pomoči. A ker je predlog predvideval vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov, s tem pa ukinitev dežurnih ambulant za konec tedna v zdravstvenih domovih, se lokalne skupnosti z njim niso strinjale, zato ga je ministrstvo umaknilo in bo s spremembami še počakalo.
Na vprašanje, kako komentira priprave na reformo zdravstvenega sistema, je Lavre odgovoril, da je potrebna. Spomnil je, da bo ekonomska analiza predstavljena 8. januarja in da je resolucija o nacionalnem programu zdravstvenega varstva »sicer potreben dokument, a je nekoliko razglašena, sploh s financerjem«. Tako, da bo tu potrebnega še veliko trdega dela, predvsem pa bi bilo po njegovem mnenju dobro, »da bi se postavilo pet prioritetnih ciljev, do katerih bi strokovnjaki pripravili pot in jih dali v realizacijo«.
Sicer pa je o vzdušju v tamkajšnji bolnišnici in delu zaposlenih ter oskrbi bolnikov zagotovil, da je dobro in da delo poteka nemoteno in profesionalno. »Trenutno so razmere stabilne, seveda daleč od tega, da bi bile idealne, so pa bistveno boljše kot v lanskem letu ali pred dvema letoma, ko smo imeli tudi hude težave s financiranjem – bili smo podfinancirani – zdaj se je do neke mere stvar izboljšala, ni še urejena, zagotavljam pa, da pacienti tega ne čutijo,« je dodal.
