Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
p. Anton Nadrah (foto: Jože Bartolj)
p. Anton Nadrah

Naš gost nekdanji stiški opat dr. Anton Nadrah

| 09.11.2015, 09:34 Jože Bartolj

Duhovni pisatelj, teolog in stiški opat Anton Nadrah je bil rojen 10. aprila leta 1937 na Mleščevem, župnija Stična (danes Ivančna Gorica) kot prvi otrok številne kmečke družine. S Stično je povezan že od 11. aprila 1937, ko so en dan starega dečka botri prinesli v stiško baziliko, da je prejel zakrament sv. krsta. Ob krstu so mu dali ime Frančišek.

V pogovoru za Radio Ognjišče je najprej spregovoril o spominih na svojo družino in težka leta po drugi sv. vojni. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Stični, kjer je 1957 maturiral.

Čeprav se je prvotno študiral za škofijskega duhovnika je leta 1961 vstopil v stiški samostan in dobil redovno ime Anton. Leta 1965 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je nadaljeval s študijem in 1969 doktoriral iz dogmatične teologije. V pogovoru nam je opisal razmere v samostanu in obudil spomin na znamenite cistercijane, kot so bil p. Avguštin Kostelec, Gabriel Humek in Simon Ašič.

Po doktoratu je leto dni je študiral na Gregoriani in v zavodu sv. Anzélma v Rimu. Leta 1970 je postal honorarni predavatelj Teološke fakultete v Ljubljani, leta 1973 docent in nato še izredni profesor. 29. novembra 1979 je bil izvoljen za 56. stiškega opata; 6. januarja 1980 ga je za opata blagoslovil ljubljanski škof dr. Jožef Pogačnik. To službo je opravljal do 27. aprila 2007, ko je bil za njegovega naslednika izvoljen p. Janez Novak.

Nekdanji stiški Opat Anton Nadrah
Nekdanji stiški Opat Anton Nadrah © Jože Bartolj

V pogovoru z nekdanjim opatom Nadrahom smo izvedeli kako je Stična postala duhovno središče za mlade, da je bilo tam vedno tudi pribežališče za ostarele duhovnike in morda tudi tiste, ki jih lahko imenujemo posebneži ...

Opat Nadrah že od mladosti goji posebno ljubezen in naklonjenost do nebeške matere Marije. Je eden največjih poznavalcev Marijinih prikazovanj. Napisal je prek štirideset knjig in knjižic, večinoma verske vsebine. V svojih delih piše o Kristusu, Mariji, zakramentih, molitvi, redovniškem življenju in duhovnih poklicih.

Kot upokojeni opat je še naprej magister novincev, voditelj Doma duhovnih vaj, voditelj Bernardove družine in urednik mesečnika V Materini šoli ter treh knjižnih zbirk: Bernardova knjižnica, Nauči nas moliti in V šoli najsvetejših Src.

V nedeljo, 5. julija 2015 ob 10.00, je v stiški baziliki praznoval 50-letnico duhovniškega posvečenja.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...